Ukrajina stopa v zimo, ki bi lahko bila najtežja v zgodovini države. Med ruskimi napadi na energetsko infrastrukturo, težkimi razmerami na fronti in opozorili strokovnjakov o prihajajoči »katastrofi« se zdi, da se država pripravlja na mesece izjemne preizkušnje. Rusija se že pripravlja na ponovne napade na ukrajinsko energetsko omrežje – predvsem na toplarne, ki v mestih zagotavljajo edini vir toplote. Natančni napadi na te objekte lahko v trenutku ohromijo cele soseske. Strokovnjak za energetiko Oleksandr Harčenko je opozoril: »Že 8. novembra smo vedeli, da nas čaka katastrofa.« Ta napoved ni brez osnove. Ravno 8. novembra je Rusija z droni in raketami napadla tri ključne energetske postaje v Kijevski, Harkovski in Kremenčuški regiji. Posledica? Del države je bil brez elektrike med osem in šestnajst ur.
Energetski udarci: plin, premog, transformatorji
Rusija ne napada samo tovarn in elektrarn. V začetku oktobra je udarila še po največjih plinskih nahajališčih v Poltavsko–Harkovski regiji, kar je proizvodnjo plina znižalo za 60 odstotkov. Že prej je bil tarča tudi eden zadnjih ukrajinskih premogovnikov v Dobropilji. Pogosto uporabljajo drone Šahed, s katerimi lahko natančno uničujejo transformatorje in druge ranljive točke omrežja.
Po podatkih The Telegrapha ruske sile napredujejo na:
- severu – ponovno vstop v Kupjansk, potisk proti Limanu;
- jugu – vdor v Pokrovsk po 13 mesecih bojev in skorajšnje obkoljevanje mesta;
- Zaporožju – pritisk proti Huljajpolu in razkrajanje ukrajinske obrambne linije.
Ukrajinska obveščevalna služba ocenjuje, da bi Rusija lahko do konca leta zavzela Kupjansk in Pokrovsk. Zima bo borbo še dodatno otežila: vojaki se bodo hitreje utrudili, baterije za drone se bodo praznile hitreje, naravno kritje pa bo zaradi mraza slabše.
Gasilec si ogleduje avtomobil, ki je bil uničen med smrtonosnim ruskim raketnim napadom na stanovanjsko stavbo. FOTO: Thomas Peter Reuters
Ruski premiki pod krinko meglic
Rusija je 14. novembra izkoristila gosto meglo za postavitev pontonskega mostu ter napredovala osem kilometrov proti Novopavlivki. V vasi naj bi se znašlo 300–500 ruskih vojakov, preden so jih Ukrajinci sploh opazili. Kritiki v Kijevu opozarjajo na izčrpanost pehote in prevelik fokus poveljstva na defenzive. Aktivist Serhij Sternenko opozarja na možnost »strateške katastrofe«, če se razmere ne spremenijo. Nekdanji svetovalec ukrajinskega obrambnega ministrstva Oleksandr Daniljuk opozarja, da bi Rusija potrebovala dve leti, da bi Ukrajino resno oslabila – če se bo vojna nadaljevala v zdajšnjem tempu. A opozarja: »Po teh dveh letih se postavlja vprašanje prihodnosti Ukrajine kot naroda. Izgubila je polovico moških borbene dobe. Ubitih je bilo preveč. To ni dobro.«
Ljudje izkazujejo spoštovanje na spominskem obeležju za žrtve, ki so bile ubite, ko je ruska raketa v sredo zadela stanovanjsko stavbo v Ternopilu. FOTO: Thomas Peter Reuters
Daniljuk zahteva spremembo zahodne strategije: manj iluzij o »odločilnem koraku« in več:
- natančnega orožja,
- zaščite ukrajinskih vojakov,
- pritiskanja na Rusijo z večjimi izgubami,
- uničevanja ruskih protizračni sistemov S-300 in S-400,
- ter povečanja Rusiji potrebnih rekrutacij.
Prepričan je, da bi kombinacija vojaških izgub, nezadovoljstva med ruskim prebivalstvom in diplomatskega pritiska lahko omajala Moskvo bolj kot vsi mirovni načrti.
Ukrajina vstopa v zimo, ki bi lahko odločila potek vojne. Napadi na energetiko, napetosti na fronti in izčrpana vojska kažejo na mesece, ki bodo za državo izjemno težki. Zelenski in njegovi generali so zdaj pred vprašanjem, ki ga Ukrajina še ni poznala v moderni zgodovini: kako preživeti zimo, ko so napadi sovražnika močnejši kot mraz?
