V obsežnem ruskem raketnem napadu, v katerem so sodelovali tudi brezpilotniki, na Kijev ter druga ukrajinska mesta, je po zadnjih podatkih lokalnih oblasti umrlo deset ljudi, najmanj 34 pa je ranjenih. Kot sta sporočila načelnik kijevske mestne vojaške uprave Timur Tkačenko in župan Vitalij Kličko, so morali 32 poškodovanih, med katerimi so tudi otroci, prepeljati v bolnišnico. Zaradi silovitosti in obsega uničenja bi bil to lahko eden najhujših napadov od začetka ruske invazije.
Napad se je začel v noči na 2. julij, le nekaj ur po tem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na tiskovni konferenci z irskim premierjem Micheálom Martinom opozoril, da imajo obveščevalne podatke o pripravah na nov silovit zračni udar. Prvi val se je začel z droni, ki so proti prestolnici leteli iz vseh smeri. Kmalu zatem so prebivalci Kijeva poročali o glasnih eksplozijah in intenzivnem delovanju protivladne obrambe, ljudje pa so se pred napadi množično zatekli na podzemne postaje metroja. Alarmi so tulili po vsej državi, eksplozije pa so odmevale tudi v Zaporožju, Pavlogradu, Sumiju in Harkovu. Pred tem je v Harkovu v napadu z vodeno letalsko bombo umrl 15-letni deček, več deset ljudi pa je bilo ranjenih.
Po mnenju Zelenskega poskuša Putin z masovnimi balističnimi napadi na civilne cilje zgolj prikriti lastne neuspehe na fronti.
Prebivalci Kijeva se prebijajo skozi kupe ruševin in razmetanih ostankov zgradb na prizorišču uničenja po silovitem ruskem napadu z raketami in droni. FOTO: Alina Smutko Reuters
V drugi fazi napada, v zgodnjih jutranjih urah, je Rusija nad ukrajinska mesta poslala še balistične in križarske rakete, med njimi tudi hipersonične izstrelke tipa cirkon. Spremljevalci odprtih virov so poročali, da je Rusija v zrak dvignila do deset strateških bombarderjev. Detonacije v Kijevu so bile tako močne, da so jih ljudje jasno slišali tudi v globokih podzemnih zakloniščih.
Do jutra so škodo in uničenje zabeležili na več kot 30 lokacijah v vseh mestnih četrtih Kijeva. Tarče napadov so bile predvsem stanovanjske zgradbe in civilna infrastruktura. V četrti Holosijiv je zagorelo v 16-nadstropni stavbi, v Darnicki so se delno zrušile hiše in večstanovanjski objekti, v Pečersku pa je ogenj zajel devetnadstropno stavbo. V Ševčenkivskem okrožju, v samem središču mesta, je bila popolnoma uničena ena od stanovanjskih stavb, zadeta pa je bila tudi zgradba nujne medicinske pomoči, pri čemer je bilo poškodovanih pet reševalcev. Ruski dron je zanetil požar v hotelu Cityhotel Residence, v Dešnjanskem okrožju pa se je zrušila devetnadstropna stavba, pod ruševinami katere reševalci še vedno iščejo preživele.
Zaradi nenehne nevarnosti ruskih zračnih napadov je ukrajinska naftna družba West Oil Group (WOG) napovedala, da bodo od 1. julija vse njene bencinske črpalke v Kijevu in okolici ter v več drugih regijah obmejnega in osrednjega dela države ponoči zaprte.
Maščevanje za napade na Moskvo
Ukrajinci so velik ruski napad pričakovali, saj je Moskva napovedala maščevanje za junijske ukrajinske napade z droni na rusko prestolnico. Ti napadi so takrat prvič resneje prizadeli Moskvo, začasno ustavili delo v tamkajšnji rafineriji nafte in poslabšali oskrbo z gorivom v Rusiji. Uspešni ukrajinski napadi na rusko logistiko na Krimu so poleg tega spodkopali trditve Vladimirja Putina o uspehih na bojišču. Po mnenju Zelenskega poskuša Putin z masovnimi balističnimi napadi na civilne cilje zgolj prikriti lastne neuspehe na fronti.
Rusija je v zadnjih mesecih opazno spremenila taktiko. Vse pogosteje uporablja balistične rakete, s čimer izkorišča pomanjkanje ameriških obrambnih sistemov patriot v ukrajinski protiletalski obrambi. Pri tem namerno cilja tudi kulturno dediščino. V prejšnjih valovih napadov so bili tako že močno poškodovani Narodni umetniški muzej, Kijevska opera, stadion Dinama in kompleks Kijevsko-pečerske lavre.
