Najprej so zavzele polja, zdaj vdirajo v hiše: Avstralijo preplavila grozljiva nadloga (VIDEO)

Avstralski kmetje znova bijejo bitko z eno najhujših nadlog, ki lahko prizadenejo kmetijstvo. Dele zahodne in južne Avstralije je zajela velika invazija miši, ki uničujejo pridelke, vdirajo v domove in kmetom povzročajo milijonsko škodo. Na nekaterih poljih so  zabeležili med 3.000 in 4.000 miši na hektar zemlje, kar je večkrat več od ravni, ki se uradno šteje za invazijo. Kmetje v naglici nastavljajo strupene vabe, da bi rešili žitne posevke, hkrati pa morajo ponovno zasejati dele polj, ki so jih glodavci že uničili.

Strokovnjaki poudarjajo, da sta glavna razloga za letošnjo eksplozijo populacije rekordna lanska žetev in obilne padavine, ki so zagotovile skoraj neomejene zaloge hrane. Belinda Eastough, lastnica skoraj 5.700 hektarjev velike kmetije severovzhodno od mesta Geraldton, pravi, da so vremenske razmere ustvarile popolno okolje za razmnoževanje glodavcev. »Lani smo imeli rekordno letino, kar je mišem zagotovilo obilje hrane,« je dejala. Poletne padavine so dodatno spodbudile rast mladih rastlin, zato so, kot slikovito opisuje kmetica, miši namesto zgolj »zrezka« dobile še »solato«. »Miši so dobesedno živele v raju,« je povedala.

Avstralske oblasti za invazijo štejejo stanje, ko je na hektarju zemlje najmanj 320 miši. Po ocenah kmetov njihovo število na nekaterih poljih trenutno to mejo presega za več kot desetkrat. »Včasih bi njihovo število upadlo, ko bi ostale brez hrane, letos pa se to ni zgodilo. Živim nočno moro,« je dodala Eastoughova. Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko populacija miši povečuje z neverjetno hitrostjo, kadar je na voljo dovolj hrane in vlage. Hišne miši spolno dozorijo že pri šestih tednih starosti, samice pa lahko vsakih 19 do 21 dni skotijo od šest do deset mladičev. V ugodnih razmerah veliko mladih preživi do odraslosti, kar vodi v eksplozivno rast populacije.

Invazija pušča tudi resne psihološke posledice za prebivalce prizadetih območij

Steve Henry, strokovnjak za škodljivce iz avstralske nacionalne znanstvene agencije, je za BBC povedal, da kmetije poročajo o »tisočih in tisočih miši na hektar«. »To je velikanski problem, saj gre za izjemno pomembno obdobje za kmete,« je opozoril. Poleg gospodarske škode invazija pušča tudi resne psihološke posledice za prebivalce prizadetih območij. »Ko se spopadate s sušo, lahko pridete v hišo, zaprete vrata in vsaj za nekaj časa pobegnete pred težavo. Ko pa imate miši, so v kuhinji, v omarah, povsod okoli vas,« je dejal Henry. Dodal je, da številni prebivalci ponoči dobesedno poslušajo, kako glodavci tekajo čez njihove postelje, medtem ko poskušajo zaspati.

Zadnja velika invazija leta 2021 je bila tako resna, da je moral zapor v zvezni državi Novi Južni Wales začasno preseliti več sto zapornikov zaradi škode, ki so jo glodavci povzročili na električnih napeljavah in stropnih konstrukcijah. Avstralija se hkrati sooča tudi z novim porastom populacije divjih zajcev, še ene invazivne vrste, ki že desetletja povzroča veliko škodo v kmetijstvu in naravi.

Avstralija ima danes med najstrožjimi biovarnostnimi pravili na svetu

Znanstveniki od petdesetih let prejšnjega stoletja uporabljajo različne viruse za zmanjšanje števila zajcev, vendar so živali sčasoma razvile odpornost na nekatere najpomembnejše biološke metode nadzora. Zato njihovo število ponovno narašča, strokovnjaki pa iščejo nove rešitve. Prav zaradi dolgoletnih težav z invazivnimi vrstami ima Avstralija danes med najstrožjimi biovarnostnimi pravili na svetu.

Eden najbolj znanih primerov se je zgodil leta 2015, ko sta hollywoodski igralec Johnny Depp in njegova takratna žena Amber Heard pritegnila mednarodno pozornost, ker sta v Avstralijo pripeljala svoja psa brez upoštevanja karantenskih pravil. Avstralske oblasti so takrat zagrozile, da bodo živali odstranili iz države ali evtanazirali, če jih ne bodo nemudoma odpeljali nazaj, poroča Večernji list.