Köbenhavn je potrdil, da imajo danske oborožene sile ukaz, da se zoperstavijo vsakršni vojaški invaziji na Grenlandijo, kolikor bi do nje prišlo. S tem se odpira možnost neposrednega spopada dveh zaveznic v Natu.

Sporočila iz Washingtona in odziv iz Københavna so vzbudila zaskrbljenost. FOTO: Marko Djurica/reuters
Danska vojska ima trajni ukaz, da se upre vsakemu oboroženemu poskusu zavzetja Grenlandije, ki temelji na kraljevem dekretu iz časa hladne vojne, ta pa je še vedno v veljavi. Njegovo uporabo sta potrdila dansko obrambno poveljstvo in ministrstvo za obrambo.
Ameriški vojaški prevzem Grenladije »ostaja na mizi«
Potrditev iz Köbenhavna je sledila potem, ko je Bela hiša v torek znova sporočila, da vojaška možnost prevzema Grenlandije, avtonomnega ozemlja pod suverenostjo Danske, še vedno »ostaja na mizi«.
Kaj pravi direktiva iz leta 1952
Direktiva iz leta 1952, katere cilj je bil preprečiti, da bi bila danska vojska kdaj znova ujeta nepripravljena, potem ko je bila Danska med drugo svetovno vojno okupirana, določa, da se morajo danske sile takoj angažirati, če je napadeno nacionalno ozemlje ali danske enote v tujini, in to tudi brez formalne razglasitve vojne. Direktiva predpisuje, da se morajo danske vojaške enote napadu zoperstaviti nemudoma, brez čakanja na dodatne ukaze, da bi se zagotovil čas za mobilizacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump. FOTO: Alex Wong/getty Images Via Afp
V obrambi sodelujejo tudi policija in domobranska garda, katerih pripadniki se morajo javiti na dolžnost. Dokument prav tako navaja, da vojaki ne smejo slediti ukazom oblasti, ki so padle pod nadzor sovražnika,navaja Euractiv.
»Vse možnosti na mizi«
Bela hiša je sporočila, da želijo Združene države okrepiti svoj nadzor nad Arktiko z prevzemom Grenlandije, in poudarila potrebo po nasprotovanju ruskemu in kitajskemu vplivu v strateško pomembni regiji. Tiskovna predstavnica Bele Hiše Karoline Leavitt je dejala, da je cilj odvrniti nadaljnjo agresijo Moskve in Pekinga ter zagotoviti močnejšo varnostno prisotnost ZDA v Arktiki. Hkrati Washington ne izključuje nobene možnosti, ko gre za dostop do Grenlandije. Leavittova je poudarila, da predsednik Donald Trump ne bo javno predstavil podrobnosti svoje zunanje politike in da so »vse možnosti na mizi«, čeprav diplomacija, kot je dejala, ostaja prva možnost ameriške administracije.
»Ameriški predsednik Donald Trump in njegova ekipa "aktivno razpravljata" o odkupu Grenlandije od Danske,« je še sporočila Karoline Leavitt.
Izjava Bele hiše o prevzemu Grenlanda je sledila potem, ko je sedem evropskih držav, med njimi Francija, Nemčija in Danska, pozvalo Washington, naj spoštuje suverenost Grenlanda. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da si ne more predstavljati scenarija, v katerem bi ZDA kršile suverenost tega ozemlja.
Francija je še sporočila, da skupaj z Nemčijo in Poljsko pripravlja načrt ukrepanja za primer, da bi ZDA skušale uresničiti svoje grožnje.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je medtem omilil ton in sporočil, da Washington raje razmišlja o nakupu Grenlanda kot o njegovem zavzetju s silo.
Danska in ZDA imajo dvostranski obrambni sporazum iz leta 1951, ki ameriški vojski omogoča vojaško prisotnost na Grenlandu. Danes tam deluje ena ameriška baza s približno 150 vojaki.