Nas ponovno čakajo parni in neparni dnevi vožnje? Evropa bo prešla v »energetski lockdown«

Resni energetski šok, s katerim se Evropa že sooča, bi lahko imel daljnosežne posledice, ocenjuje medij Politico. Zaprtje Hormuške ožine, ene najpomembnejših energetskih poti na svetu, že omejuje dobavo nafte in plina ter povzroča nestabilnost na trgih. Nemški kancler Friedrich Merz je opozoril, da bi lahko bil pritisk na evropsko gospodarstvo »tako velik, kot smo ga nedavno doživeli med pandemijo covida-19 ali na začetku vojne v Ukrajini«. Skozi Hormuško ožino potuje približno 20 odstotkov svetovne nafte in plina. Čeprav je Evropa doslej računala na razpršene vire oskrbe (ZDA, Norveška, Azerbajdžan, Alžirija), se razmere dokaj hitro zaostrujejo povsod. Dodatno težavo predstavlja Azija, ki je močno odvisna od energentov iz Perzijskega zaliva. Države tam so začele agresivno odkupovati že tako omejene količine, kar zvišuje cene in preusmerja dobave stran od Evrope.

Nas ponovno čakajo »parni in neparni« dnevi?

Cene goriv so v enem mesecu zrasle za približno 15 odstotkov. Evropske vlade poskušajo blažiti udar z nižjimi davki, vendar bi lahko bile kmalu prisiljene v nepopularne ukrepe. Med možnimi scenariji so omejitve porabe goriva, podobne tistim iz 70. let, vključno z »nedeljami brez vožnje« ali celo racionalizacijo goriva. Pojavljajo se tudi opozorila o možnih »energetskih lockdownih«, podobnih tistim v času covida. Izjemno ranljiv je tudi letalski promet. Cena letalskega goriva je močno poskočila, kar pomeni dražje vozovnice in zmanjševanje števila letov. »Industrija tega ne more absorbirati, zato bodo cene rasle,« opozarja direktor IATA Willie Walsh.

Cene nafte v nebo: vojna »Epski bes« sprožila nov energetski šok (VIDEO)

Zelo trpijo tudi energetsko intenzivni sektorji, kot so kemična in jeklarska industrija. Višji stroški energije in surovin se prenašajo skozi celotno dobavno verigo – od plastike do hrane. »Povečanje stroškov je znatno in ga bomo morali odražati v cenah,« so sporočili iz kemičnega velikana Covestro. Podobno opozarjajo proizvajalci jekla in gnojil, kjer energija predstavlja večino proizvodnih stroškov. Evropska komisija tako svari pred možnostjo stagflacije – kombinacije nizke rasti in visoke inflacije. Gospodarska rast naj bi letos padla na okoli en odstotek, medtem ko bi inflacija znova začela naraščati.

Tej državi zmanjkuje goriva, zaprte so šole, promet skoraj ustavljen, dostava ukinjena ...

Čas za ukrepanje se izteka

Tudi če bi se vojna končala takoj, bi posledice trajale še dolgo. »Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala kriza, vendar je zelo pomembno poudariti, da ne bo kratka,« je opozoril evropski komisar za energijo Dan Jørgensen. Evropa ima po ocenah strokovnjakov le še nekaj tednov, da se pripravi na morebitni najhujši scenarij, ki bi lahko zaznamoval gospodarstvo za celotno generacijo.