Nastaja prva stalna človeška postojanka: leta 2032 naj bi na Luni živeli ljudje

Nastaja prva stalna človeška postojanka na drugem nebesnem telesu, in sicer na Luni, so sporočili iz Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje (Nasa). Za projekt, ki naj bi sčasoma omogočil dolgotrajno bivanje ljudi na Luni, nameravajo porabiti 20 milijard dolarjev.

Gradnja bo potekala v treh fazah. Najprej bodo povečali število misij; na Luno se nameravajo med letoma 2026 in 2029 odpraviti 25-krat, 21-krat naj bi tudi pristali. V tej fazi bodo preizkušali tehnologije za energijo, navigacijo, komunikacijo in ogrevanje. Med letoma 2029 in 2032 bodo v bivališčih že začasno bivale prve posadke. Nadzorovale bodo postavljanje sistemov za proizvodnjo energije s sončnimi celicami in jedrskim pogonom ter nasploh urejale razmere za vzpostavitev lunarne baze. Leta 2032 naj bi se prvi ljudje na Luni naselili za daljši čas.

Znanstveniki pojasnjujejo, da bo baza zelo podobna raziskovalnim postajam na Antarktiki. Tudi ti oddaljeni habitati morajo biti samozadostni, zgrajeni iz materialov, ki jih je mogoče prepeljati na dolgih razdaljah, in morajo svoje prebivalce zaščititi.

Življenje na Luni ne bo preveč udobno.

Razmere za življenje na Luni bodo veliko bolj skrajne kot kjer koli na Zemlji. Na Lunini površini se lahko temperature gibljejo od približno 100 °C podnevi do –100 °C ponoči. Prve prebivalce bodo ogrožali tudi vesoljsko sevanje, udarci mikrometeoritov in škodljivi oblaki zadušljivega luninega prahu.

In kako bo videti baza? Predvidoma se bo raztezala na več sto kvadratnih kilometrih. Bivališča bodo oblikovana kot valji in montažna – takšna, da jih bo preprosto prevažati, postavljati in sestavljati. Tista v začetni fazi projekta bodo morda celo napihljiva, kasneje naj bi uporabili čim več lokalnih materialov, saj je za prevoz z Zemlje potrebno veliko energije.

Na Luni sprva ne bodo živeli turisti, družine ali množice ljudi, kot gledamo v znanstvenofantastičnih filmih; prvi prebivalci bodo skrbno izbrane astronavtske posadke. Med njimi bodo znanstveniki, inženirji pa tudi zdravniki, geologi, piloti, strokovnjaki za robotiko in ljudje, ki bodo znali popravljati sisteme, saj bo od tega odvisno preživetje celotne baze.