Ne 297 milijonov, NLB potrebuje še 23 milijonov več

LONDON – Za dokapitalizacijo evropskih sistemskih bank je treba 114,7 milijarde evrov, je danes ocenila Evropska agencija za bančni nadzor (Eba). Številka je za dobrih osem milijard višja od prve ocene. V Sloveniji naj bi za dokapitalizacijo NLB potrebovali 320 milijonov evrov, kar je 23 milijonov več kot v prvi oceni. Novo številko je Eba objavila tik pred začetkom novega kriznega vrha EU v Bruslju, ki naj bi bil tako kot niz zasedanj evropskih voditeljev v zadnjem letu in pol odločilen za usodo skupne valute. 

Negotovost

Prvo oceno je evropski nadzornik bančnega trga objavil med zadnjim kriznim vrhom unije 26. in 27. oktobra, ko je presodil, da bo treba v usklajeni akciji evropskim bankam zaradi nevarnosti, ki jo za bančne bilance pomeni poglabljanje dolžniške krize v evrskem območju, zagotoviti 106,4 milijarde evrov. S tem naj bi se količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) dvignil na devet odstotkov. V vmesnem obdobju je sicer dolžniška kriza svoje lovke stegnila vse do samega središča območja evra ter že zagrozila Španiji in Italiji, močno pa se je povečal tudi pritisk trgov na Francijo. Vse to poglablja negotovost in zaskrbljenost glede usode tesno prepletenega evropskega bančnega sistema, ki je močno vpet v dogajanje na trgu državnih obveznic.

Sodelujeta NLB in NKBM

Vendar pa Ebine ocene temeljijo na tržni vrednosti naložb v državne obveznice članic območja evra na datum 30. septembra letos, tako da morebitna poznejša prodaja obveznic in zmanjšanje izpostavljenosti do ranljivih članic ne vpliva na oceno glede kapitalskih potreb. K izpolnitvi omenjenih zahtev so zavezane banke, ki so sodelovale v letošnjem evropskem obremenitvenem testu, izjema so nekatere manjše čezmejno neaktivne banke. Od slovenskih bank v vzorcu 71 evropskih bank sodelujeta Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM).

Banka Slovenije: na podrobni načrt čakamo do 20. januarja

Za dokapitalizacijo NLB naj bi bilo treba po prvih ocenah zagotoviti 297 milijonov evrov, zdaj pa je Eba to številko dvignila na 320 milijonov evrov. Ta primanjkljaj mora največja slovenska banka odpraviti najkasneje do konca junija 2012. Kot so pojasnili v Banki Slovenije, jim bo moral NLB posredovati podrobni načrt dejavnosti za zagotovitev zahtevane višine količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala. Rok za pripravo načrta je 20. januar.

Te aktivnosti (vključno z dokapitalizacijo, dezinvestiranjem in drugimi ukrepi) naj bi obnovile zaupanje tržnih udeležencev, olajšale dostop banke do novih virov financiranja in ji omogočile nadaljnje financiranje gospodarstva.

Jašovič: NLB potrebuje 400 milijonov evrov

Predsednik uprave NLB Božo Jašovič sicer pravi, da NLB potrebuje 400 milijonov evrov dodatnega kapitala. Če ga ne bodo zagotovili ključni lastniki, ga namerava banka iskati na trgu, je že večkrat povedal. Delničarji NLB so upravi dali pooblastilo za dokapitalizacijo že na skupščini konec oktobra, kdaj naj bi do nje prišlo, pa še ni znano, saj največji lastnici s skupaj 70,6 odstotka delnic – država in belgijski KBC – še nista dosegli dogovora.

Odločitev glede načina dokapitalizacije bo morala sprejeti nova vlada, v skladu z dogovorom evropskih voditeljev pa naj bi banke najprej skušale pridobiti zasebna sredstva za kapitalsko krepitev. Če to ne bo mogoče, lahko nastopijo države, šele na koncu pa bi banke lahko dokapitalizirali iz stabilnostnih mehanizmov v območju evra.

NKBM po stanju na dan 30. september dosega zahtevano višino količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala v višini devet odstotkov, so še sporočili iz Banke Slovenije.