

FOTO: Thomas Kienzle Afp

FOTO: Thomas Kienzle Afp

FOTO: Thomas Kienzle Afp

FOTO: Ronny Hartmann Afp




V Nemčiji je završalo. Okoli 180.000 zaposlenih v avtomobilski industriji in pri dobaviteljih je danes sodelovalo v množičnih protestih proti odpuščanju, zapiranju tovarn in selitvam proizvodnje. Sindikat IG Metall opozarja, da delavci nočejo več plačevati cene za krizo, ki je po njihovem mnenju niso povzročili. Pod geslom »Prihodnost namesto rezov« je po vsej Nemčiji potekalo okoli 280 protestnih akcij.

Delavci so se zbirali pred tovarniškimi vrati, na javnih shodih, posebnih zborih zaposlenih in protestnih odmorih. Med njimi so bili zaposleni pri največjih avtomobilskih proizvajalcih in številnih dobaviteljih. Na protestih so sodelovali tudi zaposleni pri Volkswagnu, Mercedes-Benzu, BMW-ju, Audiju in Porscheju. Nemška avtomobilska industrija se že dlje časa spopada z visokimi stroški proizvodnje, pritiskom konkurence iz Azije, šibkejšim poslovanjem na Kitajskem in zahtevnim prehodom na električna vozila.
Sindikat IG Metall, ki ima približno dva milijona članov, je pred protesti ostro nastopil proti načrtovanim rezom. Po njegovem mnenju zaposleni ne smejo postati grešni kozli za napačne poslovne odločitve vodstev podjetij in posledice geopolitičnih konfliktov. Sindikalisti vodstvom avtomobilskih družb očitajo večletne napačne odločitve, predvsem zamujanje pri elektromobilnosti, digitalizaciji in razvoju baterijske tehnologije. Rešitev zato po njihovem ni zgolj krčenje stroškov in odpuščanje, ampak nove naložbe, razvoj izdelkov in ohranjanje proizvodnje v Nemčiji. Predsednica IG Metalla Christiane Benner je po protestih opozorila, da množično odpuščanje gospodarstva ne bo rešilo. »Odpuščanje ljudi ne bo rešilo gospodarstva,« je sporočila in dodala, da so za vrnitev nemške avtomobilske industrije na vrh potrebne inovacije in pogumne naložbe.

Po podatkih, ki jih navaja IG Metall, je bilo samo v zadnjem letu v nemški avtomobilski industriji ukinjenih več kot 50.000 delovnih mest. Širši trend je še bolj zaskrbljujoč: panožno združenje VDA ocenjuje, da je nemška avtomobilska industrija od leta 2019 izgubila približno 100.000 zaposlenih.
Sindikat opozarja, da se pritisk nadaljuje. Podjetja selijo proizvodnjo, napovedujejo nova odpuščanja in ponekod razmišljajo o zapiranju obratov. BMW je denimo napovedal, da želi po svetu zmanjšati število zaposlenih za do 8000.

Delavci in sindikati odgovornosti ne nalagajo le avtomobilskim velikanom. Ukrepe pričakujejo tudi od nemške vlade. Med njihovimi zahtevami so nižje cene električne energije, učinkovitejša zaščita evropske industrije pred poceni uvozom, pomoč dobaviteljem pri prestrukturiranju ter boljši pogoji za naložbe v nove tehnologije. Sindikat želi ohraniti tudi 35-urni delovni teden in nekatere možnosti postopnega upokojevanja.