Nemški delavci na ulicah, to so njihove zahteve

Zaposleni v nekoč izjemno donosni avtomobilski industriji – pri Volkswagnu, Mercedes-Benzu, BMW, Audiju, Porscheju in številnih dobaviteljih avtomobilske industrije – so včeraj protestirali proti zapiranju tovarn in množičnemu odpuščanju. Sindikat IG Metall je napovedal več kot 280 protestnih akcij. Zahtevali so ohranitev delovnih mest in proizvodnje v Nemčiji ter več vlaganj v domače tovarne in nove modele. Od vlade kanclerja Friedricha Merza so med drugim zahtevali nižje cene elektrike, več zaščite pred poceni uvozom in podporo dobaviteljem pri prestrukturiranju.

»Delavci niso povzročili napak zadnjih let. Zdaj ne smejo plačati računa zanje,« sporočajo sindikati, ki del odgovornosti pripisujejo tudi vodstvom avtomobilskih družb, ki niso zaznala sprememb na trgih. Prepozno so ponudili cenovno dostopnejše modele avtomobilov, zamudili so razvoj baterij in digitalizacijo, obenem pa so premalo vlagali v prihodnost proizvodnih lokacij.

Nemška avtomobilska industrija je v krizi tudi zaradi dogajanja na trgu. Prodaja na nekoč donosnem kitajskem trgu se manjša, kitajski proizvajalci z nižjimi cenami povečujejo svoj delež prodaje v Evropi, poslovanje v ZDA pa otežujejo carine, prehod na električna vozila pa zahteva milijardne naložbe. Posledica je, da je panoga po podatkih nemškega avtomobilskega združenja od leta 2019 izgubila okoli 100.000 delovnih mest, samo dobavitelji so jih med letoma 2019 in 2025 ukinili približno 74.000. A to še ni vse. Volkswagen pripravlja ukrepe, ki bi lahko po svetu vplivali na okoli 100.000 delovnih mest, BMW ukinja okoli 8000 delovnih mest, Mercedes-Benz pa zmanjšuje proizvodnjo v Nemčiji in krepi cenejšo proizvodnjo na Madžarskem. A kot je dejal finančni direktor Volkswagna Arno Antlitz: »Spremembe na trgu so globoke in trajne. Nimamo več časa.« Thorsten Gröger, regionalni vodja IG Metall, pa pravi: »Ne bomo stali križem rok, medtem ko ena ključnih industrij korak za korakom usiha.«