Po svetu v zadnjih tednih potekajo obsežne vaje planetarne obrambe, na zunaj predstavljene kot povsem običajne simulacije. A glede na poročila tujih medijev in vesoljskih agencij čas njihove izvedbe, usklajenost in obseg vse bolj odpirajo vprašanje, ali se vlade v resnici tiho pripravljajo na nepredvidljivo obnašanje medzvezdnega objekta 3I/ATLAS.
Glede na poročila Evropske vesoljske agencije (ESA) so v Evropi sprožili celoten sklop zmogljivosti za t. i. planetarno obrambo – od glavnega nadzornega centra do sistema za hitre računalniške preračune in gosto mrežo zemeljskih opazovalnic. Šlo je za tridnevno simulacijo, kakršne do zdaj še niso izvedli. A te vaje niso osamljene. Na podlagi poročil japonskih oblasti je Japonska pospešeno izvedla svojo vajo ob morebitnem trku asteroida, pri kateri so sodelovali civilni, vojaški in komercialni satelitski operaterji. Po navedbah ameriških virov je tudi ameriško vesoljsko poveljstvo (Space Force) izpeljalo visoko višinsko vajo sledenja objektom v orbiti, ki je bila sprva načrtovana šele za konec leta 2026. V vaje so se vključile celo države, ki takšnih dejavnosti običajno skoraj nikoli ne obešajo na veliki zvon – med drugim Avstralija, Južna Koreja in Brazilija.
Ostanki davne preteklosti ali izvenzemeljska grožnja? FOTO: Nasa Afp
Glede na interne dokumente, do katerih so se dokopali analitiki, so v središču teh vaj sistemi za izmenjavo podatkov, namenjeni analizi tako imenovanih »visokohitrostnih, negravitacijsko pospešenih objektov«. Izraz precej jasno namiguje, da ne gre za običajne asteroide ali komete, ampak za nekaj, kar se zelo verjetno nanaša prav na 3I/ATLAS. Ta medzvezdni obiskovalec astronomom že mesece povzroča preglavice. Znanstveniki so pri njem zaznali tog, proti Soncu obrnjen »anti-rep«, nekakšen curek delcev, ki se ne obnaša tako, kot bi pričakovali pri naravnih objektih. Poleg tega 3I/ATLAS kaže nerazložljive pulzacije in vztrajno negravitacijsko pospeševanje, ki se ne ujema z običajnimi fizikalnimi modeli.
Znani astrofizik: lahko bi šlo za roj zgoščenih objektov
Na dogajanje se je odzval tudi znani astrofizik Avi Loeb. Glede na njegovo hipotezo sončni »anti-rep« sploh ni navaden plinski izbruh, ampak bi lahko šlo za roj zgoščenih objektov, ki potujejo skupaj s 3I/ATLAS. Po njegovih ocenah bi tak roj letel nekoliko bližje Soncu in ne čisto v isti liniji kot glavni objekt, ampak zamaknjen za več deset tisoč kilometrov – kar se, glede na astronomska opazovanja od julija naprej, ujema z doslej zbranimi podatki. Če ta razlaga drži, se zgodba ne konča več pri enem telesu, ki ga je treba spremljati, ampak pri več ločenih objektih, od katerih ima vsak svojo maso, svojo pot in svoje lastnosti. Za načrtovalce obrambe je to precej zahtevnejši scenarij: treba je spremljati več tarč hkrati, imeti gostejšo mrežo senzorjev in bistveno hitrejšo možnost odziva.
»Komet« 3I/ATLAS, ki trenutno drvi skozi naše osončje, fascinira znanstvenike in navdušuje družbena omrežja, vključno s Kim Kardashian, ki ugibajo, da bi lahko šlo za vesoljsko plovilo nezemljanov. FOTO: Nasa Afp
Glede na ocene obrambnih strokovnjakov je trenutna situacija za politike »neprijetna in hkrati priročna«. V ozadju poteka širitev tehnologij, ki bi v običajnih razmerah sprožile precej več nezaupanja med državami – od novih nadzornih satelitov do globoko-vesoljskih infrardečih tipal. Zdaj pa so se, glede na javno objavljene dokumente, potrdila začela vrstiti ena za drugim. ESA je brez običajnih, dolgotrajnih razprav dobila zeleno luč za širitev svojih zmogljivosti v vrednosti 22,1 milijarde evrov, v ameriških dokumentih o javnih naročilih pa se jasno vidi pospešeno sklepanje pogodb za napredne sisteme sledenja. Mednarodna mreža za opozarjanje na asteroide (IAWN) je v svoje dokumente vključila tudi poseben zapis, ki za določene primere dovoljuje začasno vključitev tajnih senzorjev v analizo tako imenovanih »nestandardnih hiperboličnih teles«.
Medtem samo telo 3I/ATLAS še naprej kljubuje pričakovanjem. Glede na poročila astronomov se nepričakovano upočasnjuje in pospešuje, svetli in temni se brez jasnega vzorca, njegova rotacija pa ne sledi temu, kar smo do zdaj poznali pri naravnih objektih.
