KOPER • V bližino slovenske obale večkrat priplavajo tudi morski psi. Med njimi so ljudem povsem nenevarni, ki se prehranjujejo z zooplanktonskimi organizmi, takšnega osemmetrskega orjaka so, na primer, opazili marca lani med Križem in Nabrežino, a tudi tisti »pravi« morski psi, ki se jih vsi bojimo.
V zadnjih 150 letih v hrvaškem Jadranu 60 srečanj z velikim belim morskim psom in 18 napadov, od 2008. leta napadov ni bilo.
Kljub temu da na slovenski obali in tudi na preostalem Jadranskem morju skorajda ni mogoče, da bi nas morski pes napadel ali celo požrl, obiske zastrašujočih morskih plenilcev spremljata strah in nezaupanje. Zato smo pred začetkom glavne turistične sezone, ki jo največ Slovenk in Slovencev po dolgoletni tradiciji preživi na obali Jadranskega morja, preverili, ali nas tam ogrožajo morski psi.
Sinji kralj zaliva
Nazadnje so nevarnega morskega psa posneli ribiči v Tržaškem zalivu pri Barkovljah med letošnjimi prvomajskimi prazniki. Šlo je za mladiča sinjega morskega psa (Prionace glauca), dolgega okoli meter in pol. Posnetek so objavili na spletni strani organizacije Zaščiteno morsko območje Miramare (Area Marina Protetta Miramare) in ob njem zapisali, da »kralj Tržaškega zaliva«, kot so ga poimenovali, osupljivo elegantno drsi pod vodno gladino. Pri tem so še zapisali, da je ta vrsta morskega psa, ki v odraslosti doseže dolžino kar štirih metrov, kritično ogrožena, čeprav je Jadransko morje njegovo pomembno gnezditveno območje. Pojasnili so, da je sinji morski pes pogosto žrtev naključnega ribolova oziroma tako imenovanega prilova, ki večinoma po izpustitvi po ulovu povzroči smrt živali.
Strašljiva plavut morskega psa je vedno manj pogosta v Jadranu. FOTO: LIFE European Sharks
Kot zagotavljajo v evropski agenciji European sharks, ki v okviru projekta LIFE skrbi za zaščito te najbolj ogrožene morske ribe v Evropi v morjih na Hrvaškem, v Franciji, Italiji, Sloveniji in Španiji, morski psi na območju Sredozemlja niso več toliko človeku nevarni plenilci, ampak so bolj sami žrtve ribolova in drugih človekovih aktivnosti.
»Morski psi so milijone let igrali ključno vlogo pri uravnoteženju biotske pestrosti v Sredozemskem morju. Vendar je v zadnjih desetletjih človek tako močno posegel v njihov življenjski prostor, da je ravnovesje med plenilcem in plenom zdaj močno porušeno. Zaradi ribolova, čeprav naključnega, je več kot polovica morskih psov postala močno ogrožena, saj se je njihovo število drastično zmanjšalo,« so zapisali.
34 vrst morskih psov živi v Jadranskem morju.
V Jadranskem morju živi 34 vrst morskih psov, v slovenskem delu pa so jih strokovnjaki potrdili 24. Med temi se pri nas najbolj pogosto pojavljajo navadni in črnopikasti morski pes (Mustelus mustelus in Mustelus punctulatus), ki sodita med manjše vrste, med večjimi vrstami pa je najpogostejši sinji morski pes. Med ljudem nevarnimi vrstami so v Jadranskem morju poleg sinjega še beli, dolgonosi in atlantski morski pes. Največ strahu nedvomno zbuja beli morski pes (Carcharodon carcharias), največja znana plenilska riba na svetu, a na srečo v Jadranskem morju zelo redka.
Kopalci jih ne zanimajo
Strokovnjaki zagotavljajo, da morskih psov, tudi iz vrst, ki veljajo za ljudem nevarne, kopalci in plavalci v Jadranskem morju ne zanimajo, saj se zadržujejo v globinah morja, obalam pa se približajo le izjemoma. Morski pes človeka nikoli ne napade kar tako, iz ubijalske sle, ampak le, kadar ga po pomoti zamenja za plen.
Pred nekaj leti je, na primer, hrvaški biolog Alen Soldo pojasnil, da »v Jadranskem morju sicer prebiva 34 vrst morskih psov, a kljub temu 99 odstotkov kopalcev na Hrvaškem morskega psa nikoli ne bo srečalo.«
Morski pes človeka nikoli ne napade kar tako, iz ubijalske sle, ampak le, kadar ga po pomoti zamenja za plen.
Če pogledamo v zgodovino napadov morskih psov na ljudi v Jadranskem morju, lahko ugotovimo, da jih res ni bilo veliko. V zadnjih 150 letih je namreč uradno zabeleženih 11 smrti zaradi napadov morskih psov, po nekaterih podatkih jih je bilo 14.
Zadnji smrtonosni napad se je zgodil leta 1974 v Lokvi Rogoznici pri Omišu, ko je petmetrski veliki beli morski pes pokončal 21-letnega Nemca Rolfa Schneiderja, zadnji potrjeni napad pa se je zgodil leta 2008, in sicer se je slovenski potapljač Damijan Pesek potapljal pri obali otoka Vis, ko ga je napadel štiri metre in pol dolg beli morski pes.
Strokovnjaki so ta napad pripisali dejstvu, da je imel za pasom uplenjeno ribo, in prav temu okrvavljenemu plenu je sledil morski plenilec. Potapljač se je branil s harpuno, raztrgano nogo pa so mu rešili v splitski bolnišnici.
Zadnji smrtonosni napad se je v Jadranu zgodil leta 1974. FOTO: Reuters
V okviru projekta LIFE European Sharks opozarjajo, da morski psi niso več plenilci, ampak so plen. FOTO: LIFE European Sharks
Morski biolog Andrej Gajić pomaga morskim psom pri preživetju. FOTO: Miloš Prelević/Jutranji List
