

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Iran zadel naftno rafinerijo v Haifi. FOTO: Reuters

Iran zadel rafinerijo Bapco v Bahrajnu. FOTO: Reuters



Konflikt med Združenimi državami Amerike in Izraelom na eni strani ter Iranom na drugi je vstopil v novo, bistveno bolj nevarno fazo. Dvajseti dan spopadov zaznamujejo neposredni udarci na strateške cilje, širjenje vojaških operacij na več držav v regiji ter vse izrazitejši vpliv na globalne energetske trge. Dogajanje presega okvir klasičnega regionalnega konflikta in vse bolj nakazuje možnost širše destabilizacije, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za mednarodno varnost in svetovno gospodarstvo.
Iran je zadel ameriško vojaško letalo tipa F-35, lovca, ki naj bi bil za radarje »neviden«, poroča hrvaški Index. Pentagon je napovedal okrepitev vojaških aktivnosti, pri čemer ameriško obrambno vodstvo ne izključuje niti možnosti obsežnejše kopenske operacije. Takšen scenarij bi pomenil bistveno stopnjevanje konflikta in povečano tveganje za neposredno vpletenost širšega kroga držav.

Poseben poudarek mednarodne skupnosti je na Hormuški ožini, ključni pomorski poti za transport približno petine svetovne nafte. Šest vplivnih držav je izrazilo pripravljenost sodelovati pri zagotavljanju varnosti plovbe, kar odraža zaskrbljenost zaradi morebitnih motenj v globalni oskrbi z energenti. Iran je na te napovedi odgovoril z ostrim opozorilom, da bo vsako sodelovanje z ameriškimi silami obravnavano kot sovražno dejanje. Hkrati je zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo držav v Perzijskem zalivu, kar dodatno povečuje tveganje za širitev konflikta.
Vojaške operacije so že neposredno vplivale na energetsko infrastrukturo. Cene nafte so dosegle najvišje ravni po letu 2022, medtem ko evropski plinski trgi beležijo izrazito rast cen. Analitiki opozarjajo, da bi nadaljnje motnje v oskrbi lahko povzročile širše makroekonomske posledice, vključno z novimi inflacijskimi pritiski in upočasnitvijo gospodarske rasti. Konflikt se vse bolj preliva čez meje neposredno vpletenih držav.

Reakcije držav v regiji so ostre: Katar je napade označil kot preseganje vseh meja, Savdska Arabija pa je napovedala povračilne ukrepe. Takšna dinamika povečuje verjetnost verižne eskalacije, kjer bi se konflikt lahko razširil v širši regionalni spopad. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v zadnjih dneh poskušal omejiti nadaljnjo eskalacijo, zlasti po napadih na ključne energetske objekte, ki imajo globalni pomen. Pentagon je za nadaljnje operacije proti Iranu zahteval več kot 200 milijard dolarjev dodatnih sredstev. Takšna zahteva kaže na pričakovanje dolgotrajnejšega konflikta visoke intenzivnosti, ki bo zahteval znatne vojaške in logistične vire.