
Galerija

Ameriški predsednik Donald Trump je na sredinem dvostranskem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim poskrbel za precejšnje presenečenje, ko je med odgovarjanjem na novinarska vprašanja pomešal sedanjega nasprotnika ZDA z dolgoletno zaveznico. Novinarjem je namreč zatrdil, da so bile ameriške letalonosilke tarča napada japonskih sil.
Osemdesetletni ameriški predsednik je med sproščeno tiskovno konferenco ob ukrajinskem voditelju začel hvaliti učinkovitost ameriškega obrambnega orožja, pri čemer se je skliceval na nedavni napad na letalonosilke USS Abraham Lincoln. »Islamska republika Japonska je izstrelila 111 raket. V obdobju približno ene ure so streljali na našo letalonosilko. 111 raket je poletelo proti izjemno dragi ladji in prav vsaka med njimi je bila sestreljena, večina s sistemi Patriot, nekatere pa tudi z drugimi sredstvi,« je dejal Trump.
Predsednik je očitno imel v mislih napad, ki so ga iranske sile izvedle proti ameriški letalonosilki v začetku letošnjega leta, a je dejanje napačno pripisal Japonski. Gre za državo, ki že skoraj stoletje ni izstrelila sovražnega strela proti Združenim državam Amerike. Čeprav so japonske oborožene sile med drugo svetovno vojno resno ogrožale ameriške letalonosilke in drugo mornariško premoženje, sta državi po kapitulaciji Japonske postali in ostali tesni zaveznici.

Le nekaj trenutkov pozneje je Trump zamenjal še Zelenskega, ki je sedel tik ob njem, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Novinarje je namreč vprašal, ali imajo »kakšno vprašanje za predsednika Putina«. V dvorani je odjeknil smeh, Trump pa se je poskušal rešiti iz zadrege tako, da je vprašanje ponovil in šaljivo dodal, da bo novinarska vprašanja pač prenesel ruskemu voditelju. Ta spodrsljaj se je zgodil skoraj natanko dve leti po tem, ko je Trumpov predhodnik Joe Biden na vrhu Nata v Washingtonu prav tako nenamerno predstavil Zelenskega kot »predsednika Putina«.
Do Trumpovih zmedenih izjav o Japonski in identiteti sogovornika je prišlo le nekaj ur po njegovi uradni razglasitvi, da je krhko premirje z Iranom končano. Dogovor, ki so ga ameriški pogajalci z Islamsko republiko Iran dosegli v zameno za omilitev sankcij, je namreč propadel, ko je Teheran v začetku tedna napadel ladje v Hormuški ožini.
Na vrhu zveze Nato v Ankari je Trump iranske voditelje označil za »mrhovinarje« in napovedal, da bodo ZDA verjetno že nocoj znova močno udarile po Iranu. To sledi torkovim dogodkom, ko so ameriške sile napadle cilje v Iranu, iranske sile pa so vrnile udarec z napadi na ameriška oporišča v Kuvajtu in Bahrajnu.
V izjavi ob generalnem sekretarju Nata Marku Rutteju je Trump dodal, da Iran vodijo »bolni ljudje« in da z njimi ne želi imeti več opravka. Osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) je kasneje potrdilo, da je v odgovor na iranske grožnje pomorskemu prometu v Hormuški ožini uničilo več vojaških gliserjev iranske revolucionarne garde, Washington pa je preklical tudi dovoljenje, ki je Iranu omogočalo prodajo nafte.
Iranski mediji so pred tem že poročali o eksplozijah na glavnem iranskem naftnem vozlišču na otoku Kharg, na otoku Kešem ter v južnih pristaniških mestih Sirik in Bandar Abas. Trump je ob tem v sredi novinarjem še namignil, da bi ZDA lahko poskusile zavzeti otok Kharg in ponovno uvesti popolno blokado teheranskih pristanišč.