Nočna mora pri sosedih: mislila, da je taksistu plačala 150 evrov, a ji je s kartice izginilo desetkrat več

Ponudniki takšnih in drugačnih storitev pogosto poskušajo pretentati in ogoljufati turiste, ki morda ne poznajo jezika, navad in države, ki so se jo odločili obiskati. Skorajda vsako poletje poslušamo zgodbe s Hrvaške, iz Grčije in drugih priljubljenih destinacij, v katerih obupani turisti tarnajo nad dvojnimi cenami v gostinskih obratih, oderuških sobodajalcih, po svoje pa se znajdejo tudi kakšni prevozniki, ki želijo na račun tistih, ki kraja ne poznajo, zaslužiti kakšen evro več.

Na še posebej predrznega taksista je v Zagrebu naletela obiskovalka z Nove Zelandije, ki je za nekaj kilometrov dolgo vožnjo po mestu odštela neverjetnih 1506 evrov! Carol Cowan, ki je morala zaradi astronomskega računa potovanje po Evropi predčasno zaključiti, je pred tem z manjšo skupino turistov obiskala Italijo in Slovenijo, ogledali so si že tudi večji del Hrvaške, potovanje pa bi morala nadaljevati v Srbiji, Bolgariji in Grčiji, a ji je zagrebški taksist pobral skoraj ves denar, ki ga je imela prihranjenega za potovanje.

Carol je seveda moškega, ko je sedla v njegov taksi, vprašala, koliko bo pot stala, in taksist ji je menda zagotovil, da bo dovolj 65 evrov, kolikor je imela pri sebi gotovine. Kartic menda ni sprejemal. To se je Novozelandki zdelo sprejemljivo, niti sanjalo pa se ji ni, da bo končni znesek veliko višji.

V nekaj minutah že 42 evrov

»Z vlakom sem pripela v Zagreb, bilo je vroče, zato se nisem veselila čakanja na tramvaj in nato še vožnje z njim. Ob železniški postaji sem videla stati avtomobile, na enega se je naslanjal moški in me pozdravil v angleščini. Vprašala sem ga, če je taksist, na avtu namreč nisem videla oznake, na kar je odgovoril pritrdilno. Dogovorila sva se za pot in ceno, v avto mi je naložil prtljago, a že po nekaj metrih mi je bilo jasno, da sem storila napako. Po nekaj minutah je taksimeter že kazal 42 evrov, nedolgo za tem, ko smo stali na semaforju, 85, čez nekaj minut se je povzpel na 150 in takrat sem zahtevala, da ustavi in ga spomnila, da imam pri sebi samo 65 evrov gotovine in da si daljše vožnje ne morem privoščiti,« se začetka agonije spominja turistka, ki pravi, da jo je voznik »pomiril«, da bo poklical šefa in uredil, da bo lahko plačala s kartico.

Ko je taksi ustavil, je voznik v terminal vtipkal znesek, Carol iz rok vzel kreditno kartico, jo prislonil k terminalu ter od nje zahteval pin. Nič hudega sluteča ženska je vnesla kodo, izstopila, iz prtljažnika vzela torbe, taksi pa je odbrzel. Šele takrat je dojela, da ni dobila računa. Ure so tekle, ženski pa se je celotna situacija zdela vedno bolj čudna in sumljiva, zato je na bližnjem bankomatu preverila stanje na kartici in skorajda omedlela.

Namesto 150 vtipkal 1506 evrov

»Takrat sem videla, da sem Ivan Madžar Taxi plačala 1506 evrov in ne 150! Taksist je med vnašanjem zneska na hitro pritisnil še šestico, česar nisem niti videla. S pritiskom na eno tipko mi je pobral polovico budžeta, ki sem ga imela za potovanje po Evropi, in ni mi preostalo drugega, kot da naslednji dan odletim domov. Pa tudi sicer nisem več bila razpoložena za potovanje in zabavo. Izkušnja je resnično grozljiva in ne privoščim je nikomur,« je za hrvaške medije povedala obupana Novozelandka.

Zagrebški novinarji so poklicali tudi lastnika omenjene taksi službe in ob njegovem odgovoru obnemeli. »Nisem jaz vozil, bil je kolega, ki v avtu nima terminala za plačilo s karticami, zato sem mu posodil svojega. Nisem gledal, kaj vpisuje, deževalo je, mudilo se je, če je bilo karkoli narobe, naj to preiskuje policija, za zdaj me ni še nihče kontaktiral,« jim je zabrusil Ivan Madžar. A najbrž ga bodo policisti v kratkem res kontaktirali, prav tako pa tudi davčna inšpekcija.

Ko se je vrnila domov, je Carol namreč poklicala hrvaško veleposlaništvo in jih prosila za nasvet, nato pa davčni upravi prijavila, da ji taksist za vožnjo ni izdal računa, preko Interpola pa zadevo prijavila tudi zagrebški policiji. Popotnikom Carol Cowan ob tem svetuje, naj bodo previdni na vsakem koraku, nikoli namreč ne veš, kje te bo kdo poskusil pretentati in ogoljufati.