

Simbolična fotografija. FOTO: Press Release

Forenzični roboti ne bodo le zbirali dokazov. Simbolična fotografija. FOTO: Joe Klamar Afp

Simbolična fotografija.



Britanski tehnološki vizionar in nekdanji policist Phil Cleary napoveduje prihod dobe, v kateri bo vsak zločin razrešen z mikroskopsko natančnostjo – in to ne po zaslugi ljudi, temveč robotov, ki jih poganja umetna inteligenca. Čeprav zveni kot scenarij znanstvenofantastičnega filma, Cleary zatrjuje, da bo takšna prihodnost realnost že do leta 2055.
Cleary, nekdanji policist pod krinko, ki danes vodi eno vodilnih podjetij za forenzične tehnologije The SmartWater Group, je v intervjuju za The European razkril svojo vizijo prihodnosti kazenskega pregona. Po njegovih besedah bo umetna inteligenca v prihodnjih treh desetletjih povsem spremenila način odkrivanja in reševanja kaznivih dejanj:
»V tridesetih letih, torej do leta 2055, bo tehnologija tako napredna, da bo pobeg pred pravico postal nemogoč. Vsak zločin bo rešen – hitro, natančno in brez človeških napak.«
Umetna inteligenca bo znala manjkajoče dele prepoznati in rekonstruirati s pomočjo obsežnih baz podatkov.
Namesto preiskovalcev v belih oblekah, prizorov z vrvjo in forenzičnih kombijev, ki jih poznamo iz televizijskih kriminalk, bodo prizorišča zločinov pregledovali t. i. »forenzični boti« – roboti, ki bodo s pomočjo laserjev in senzorjev preiskali vsak kotiček prostora z mikroskopsko natančnostjo.
Ti roboti bodo odkrili tudi najdrobnejše sledi DNK, delce kože, vlaken, krvi ali celo delne prstne odtise. Umetna inteligenca bo znala manjkajoče dele prepoznati in rekonstruirati s pomočjo obsežnih baz podatkov.

Forenzični roboti ne bodo le zbirali dokazov. V realnem času bodo povezani z nacionalnimi bazami DNK in prstnih odtisov, kar bo omogočalo hipno identifikacijo storilca. Nato bo v akcijo stopil naslednji val tehnologije: prepoznavanje obraza prek javnih in zasebnih kamer, droni za prijetje osumljencev in pametni avtomobili.
Če bo osumljenec skušal pobegniti z avtonomnim vozilom, mu tudi to ne bo pomagalo. Cleary pojasnjuje:
»Avto bo z notranjimi kamerami potrdil identiteto osumljenca in ga samodejno odpeljal v najbližjo policijsko postajo – zaklenjenega, brez možnosti pobega.«
Statistika britanskega notranjega ministrstva kaže, da je bilo leta 2024 v Angliji in Walesu nerazrešenih kar 40 % prijavljenih kaznivih dejanj, kar pomeni skoraj 6.000 zločinov na dan. Število neraziskanih umorov se je od leta 2010 podvojilo – z 31 na več kot 62 primerov letno.

Strokovnjaki razloge pripisujejo pomanjkanju izkušenih preiskovalcev, krčenju sredstev in zamujenim ključnim uram takoj po zločinu. Cleary verjame, da bodo roboti vse te težave odpravili:
»Ljudje, tudi najbolje usposobljeni forenziki, lahko spregledajo dokaze zaradi utrujenosti ali pritiska. Roboti pa ne delajo napak. Niti najmanjši sledovi ne bodo ostali neopažene. Pravosodje bo delovalo hitro, učinkovito in pošteno.«
Čeprav se vizija prihodnosti, kjer bodo roboti prevzeli vlogo detektivov, zdi radikalna, Cleary ni edini, ki verjame v tehnološki preboj. Njegova tehnologija SmartWater, ki omogoča sledljivost predmetov prek kemičnega označevanja, se že uporablja v več kot 20 državah in jo uporablja dva milijona ljudi po svetu.
Vprašanja, ki ostajajo odprta, so predvsem etične in pravne narave: kako zagotoviti, da tehnologija ne bo zlorabljena? Kako zaščititi zasebnost v svetu, kjer te prepoznajo kamere in zadrži avtomobil?
Ena stvar pa je jasna – prihodnost kazenskega pregona bo neizbežno digitalna, in če bo Clearyjeva vizija postala resničnost, bo to postala nočna mora vseh kriminalcev.