

FOTO: Reuters

FOTO: AFP

FOTO: Reuters



V Demokratični republiki Kongo se razmere zaradi izbruha ebole hitro zaostrujejo. Po opozorilih koordinatorja Združenih narodov Juliena Harneisa se bolezen širi hitreje, kot se lahko nanjo odzivajo zdravstvene službe. Razmere dodatno otežuje dejstvo, da je del države že skoraj tri desetletja zaznamovan z oboroženimi spopadi in dolgotrajno humanitarno krizo. Posebej zaskrbljujoč je položaj zdravstvenih delavcev. Z virusom se jih je okužilo okoli 160, najmanj 43 jih je umrlo. Hkrati so zdravstvene ekipe in ustanove vse pogosteje tarča napadov. Reševalna vozila so bila zažgana ali napadena s kamenjem, napadi pa so prizadeli tudi centre, kjer zdravijo bolnike z ebolo. »Strah se spreminja v jezo mladih ljudi, ki začnejo metati kamenje v tisto, česar se bojijo,« je po poročanju Sky Newsa opozoril Harneis.

Boj proti epidemiji dodatno otežuje pomanjkanje denarja. Vodja humanitarnih zadev ZN Tom Fletcher je prejšnji teden sporočil, da je bilo iz osrednjega sklada ZN za nujne primere namenjenih dodatnih 30,5 milijona dolarjev. Toda tudi ta denar bi lahko po opozorilu Harneisa zadostoval le za nekaj tednov. Večletno zmanjševanje sredstev za humanitarne programe je že močno oslabilo zmogljivosti organizacij, ki delujejo na terenu. Težave je povzročila tudi odločitev oblasti DR Kongo, da začasno ustavijo komercialne letalske polete. Zaradi tega je otežena dostava gotovine, ki je potrebna za izplačilo več deset tisoč ljudi, vključenih v boj proti epidemiji.
Aktualni izbruh povzroča sev ebole Bundibugyo. Zanj trenutno ni odobrenega cepiva ali zdravila, v teku pa so raziskave in preizkušanja več eksperimentalnih zdravljenj. Virus ebole se prenaša z neposrednim stikom s telesnimi tekočinami okužene osebe, tako živega kot umrlega človeka. Prav zato je zaščita zdravstvenih delavcev in varno ravnanje z bolniki ter njihovimi posmrtnimi ostanki ključnega pomena pri omejevanju širjenja. Z več kot 2500 smrtnimi žrtvami je trenutni izbruh v Kongu že druga najsmrtonosnejša epidemija ebole, ki je bila kdaj zabeležena.

Hujši je bil le izbruh, ki je med letoma 2014 in 2016 prizadel zahodno Afriko. V Gvineji, Liberiji in Sierri Leone je takrat umrlo 11.310 ljudi. Posebej zaskrbljujoča je hitrost sedanjega širjenja. Med zahodnoafriško epidemijo je trajalo skoraj pet mesecev, da je število umrlih preseglo 1000. V Kongu pa je število žrtev preseglo 2000 manj kot tri mesece po uradni razglasitvi epidemije. Zdravstvene oblasti se tako soočajo z dirko s časom: bolezen se širi na velikem in težko dostopnem območju, zdravstveni sistem je zaradi konfliktov že oslabljen, zdravstveni delavci so sami med najbolj ogroženimi, za učinkovito ukrepanje pa primanjkuje tudi denarja. Medtem število žrtev še naprej narašča.