Tu je seznam najbolj osovraženih držav v letu 2026: ta velesila zanesljivo na vrhu, kaj pa Slovenija?

Večina ljudi, ne glede na to, kje živijo, ima izoblikovana specifična stališča o drugih državah – splošno znana kot predsodki. Ta stališča oziroma predsodki so redko plod naključja; nanje vplivajo vojaške poteze vlad, gospodarska prevlada, kršitve človekovih pravic in celo vedenje turistov. Podatki platforme World Population Review za leto 2026 pa vendarle kažejo, da globalna moč s seboj prinaša tudi največjo sovražno nastrojenost ostalega sveta.

Tri države, ki v največji meri krojijo svetovno politiko

Na samem vrhu seznama so tri države, ki hkrati v največji meri krojijo svetovno politiko. Kitajska je zasedla prvo mesto, strokovnjaki pa to pripisujejo njeni agresivni gospodarski ekspanziji, tehnološki prevladi ter očitkom o represivni notranji politiki, kar v številnih delih sveta vzbuja strah in odpor. Tu je seveda tudi vojaško-politični pritisk, ki mu je Tajvan skoraj vsakodnevno izpostavljen.

Združene države Amerike so na drugem mestu, Rusija pa na tretjem. Te tri države se že leta izmenjujejo na vrhu zaradi svojih imperialističnih teženj ter vmešavanja v gospodarske, politične in vojaške zadeve manjših držav. Zanimivo je, da imajo državljani vsake od teh »velikih treh« praviloma izrazito negativno mnenje o preostalih dveh, kar dodatno poglablja globalno polarizacijo.

Režimi, človekove pravice in oboroženi spopadi

Poleg treh velesil so visoko na lestvici tudi države z avtoritarnimi režimi. Severna Koreja trdno drži četrto mesto zaradi jedrskih groženj in izolacionizma, Izrael pa je zasedel peto mesto. Sporne, genocidne in intenzivne vojaške operacije v preteklem letu so občutno znižale ugled države v očeh svetovne javnosti ter ji prinesle doslej najvišjo uvrstitev na tem seznamu.

Države, kot so Savdska Arabija, Iran in Pakistan, se redno pojavljajo na seznamu zaradi kršitev človekovih pravic in verskega konservativizma. Po drugi strani pa prisotnost Velike Britanije, Nemčije in Italije na seznamu 20 najbolj osovraženih držav nakazuje, da tudi stabilne demokracije niso imune na kritike, bodisi zaradi kolonialne preteklosti bodisi zaradi trenutnih odločitev znotraj Evropske unije, ki jih v drugih delih sveta dojemajo kot elitistične ali nepravične.

Pomembno je poudariti, da ti podatki odražajo percepcijo držav kot političnih entitet in ne nujno odnosa do njihovih prebivalcev ali kulture.