»Očeta sem slišala jokati in kričati, da bodo zgoreli skupaj s hišo«: po požaru pri Omišu zgodbe, ki trgajo srce

Po uničujočem požaru, ki je zajel območje Omiša in okoliških naselij, poleg prizorov požgane pokrajine na dan prihajajo tudi pretresljive osebne zgodbe ljudi, ki so se znašli sredi ognjene stihije. Nekateri so pred plameni bežali, drugi so nemočno čakali na novice o svojih najbližjih. Družbena omrežja so polna zapisov o strahu, negotovosti in noči, ki je marsikdo ne bo nikoli pozabil.

Enega najbolj pretresljivih zapisov je v Facebook skupini Požar Omiš 2026 objavila Damira. Medtem ko je bila sama v Omišu, sta bila njena starša v Stanićih. Ločevali so jih ogenj, zaprte ceste in občutek popolne nemoči.

»Rekel mi je, da bodo zgoreli skupaj s hišo«

Damira opisuje telefonski klic, ob katerem ji je po njenih besedah zastal svet. Poklicala je starše, da bi izvedela, kaj se dogaja v Stanićih.

Na drugi strani telefona pa je slišala očeta, ki ga v takšnem stanju ni bila vajena. »Ni hujšega občutka, kot ko pokličeš starše, da bi izvedel, kakšne so razmere v Stanićih, oče pa ti skozi solze kriči, da jim bo zgorela hiša in da bodo zgoreli skupaj z njo, ter ti ukazuje, naj ne prihajaš,« je zapisala.

Še posebej jo je pretreslo, da je v glasu očeta, ki ga opisuje kot sicer močnega moškega, slišala solze. Sama je medtem z balkona v Omišu gledala barve ognja, ki so postajale vse izrazitejše. Rumena, rdeča in oranžna, barve, ki so običajno povezane s toplino, so zanjo v tistih trenutkih postale nekaj najbolj grozljivega.

»Ne moreš popolnoma ničesar. Ta barva je v tistem trenutku močnejša od vsega,« je opisala občutek nemoči.

Ceste zaprte, starša ujeta, ona pa daleč stran

Po njenih navedbah so bile ceste blokirane, ogenj pa se je zaradi razmer izjemno hitro širil po območju od Ruskamena proti Stanićem in naprej. Damira je vedela, da njena starša ne moreta preprosto oditi. Še bolj jo je skrbelo za mamo, saj, kot je zapisala, sama ne more zapustiti hiše. Damira pa do nje ni mogla. »Doma na balkonu si predstavljaš najhujše scenarije in veš, da mama ne more sama iz hiše in da nima nikogar, ki bi ji prišel pomagat,« je zapisala.

V ozadju je poslušala sirene in močan veter. Nato še poke. »Zmrzneš,« je strnila trenutke, v katerih ni vedela, kaj se dogaja le nekaj kilometrov stran.

O dramatičnih razmerah na območju Omiša pričajo tudi drugi zapisi ljudi, ki so bili v bližini požara. Na družbenih omrežjih so se pojavljale informacije o evakuacijah in ljudeh, ki so morali zapustiti nastanitve, nekateri pa so poročali, da je bil dostop do posameznih krajev onemogočen.

»Toliko žalosti imam v prsih«

Ko se je požar začel pomikati proti Omišu, je Damira že vedela vsaj najpomembnejše: njena starša sta bila živa.

Toda strah se s tem ni končal. »Dobro sta, vsaj bila sta, ko smo se slišali, potem ko se je ta apokalipsa začela pomikati proti Omišu,« je zapisala. Ogenj je v svojem zapisu opisala kot nekaj, kar je požiralo vse pred seboj, ob tem pa naštela Malo Luko, Nemiro, Brzet, Borak in območje Omiša.

Ko so na območje prišla protipožarna letala, je upala, da bo pomoč vendarle dovolj. Sama pa je lahko le čakala. »Toliko žalosti imam v prsih, da ko bom začela jokati, ne bom mogla nehati,« je priznala.

Najbolj jo boli misel na pokrajino, ki jo pozna kot zeleno in lepo, zdaj pa jo bo prvič videla prekrito s črnino in pepelom.

Starša sta preživela noč

Zjutraj je vendarle lahko zapisala novico, ki je najpomembnejša. Njena starša sta zdrava. »Moja sta dobro, preživela sta noč, kako je videti okoli hiše, pa bom videla pozneje, ko bom šla do njiju peš,« je sporočila.

Zagrebčanka: Pred požarom sem se rešila v jami, srečna sem, da sem živa

Med več sto evakuiranimi z območja Omiša, ki ga je prizadel požar, je tudi Karla iz Zagreba, ki so jo namestili v sprejemni center na Gripah. Med begom pred ognjem se je poškodovala in izgubila vse premoženje razen dokumentov, poroča Dalmatinski portal.

Rešitev našla v jami ob morju

Karla je povedala, kako se je med evakuacijo znašla sredi ognjene stihije. »Bili smo na cesti, v avtomobilu. V tistem trenutku je ogenj zajel magistralo. Avtomobili so začeli goreti, nato pa smo se spustili proti morju,« je povedala.

Med begom proti obali je padla in se poškodovala. Zatočišče je našla v majhni jami. »Približno dve uri smo čakali v majhni jami ob morju, dokler ni prišla reševalna služba. Nad nami je divjal ogenj,« je opisala. Čeprav je ostala brez vsega razen dokumentov, poudarja, da je srečna, da je živa.

.