Odkrili jamsko medvedko z mladičem

Naleteli so na povsem ohranjenega jamskega medveda in mladiča, znanstveniki, ki so se doslej lahko opirali le na okostja, pa se že veselijo temeljitih analiz, ki bodo nedvomno prinesle številne ugotovitve in rešile zavozlane uganke. Orjakinja iz Sibirije in njen naraščaj bi bila lahko stara celo 39.000 let, odkrili pa so ju rejci severnih jelenov na otočku na ruskem daljnem severu.

Permafrost razgalja

Gre za svetovno pomembno odkritje, so prepričani ruski strokovnjaki, saj velja najdba za edino takšne vrste; ohranjena sta namreč cela trupa z mehkimi tkivi, organi in celo kožuhom ter smrčkom, proučevali pa ju bodo znanstveniki Severovzhodne zvezne univerze v Jakucku, ki veljajo za največje poznavalce izumrlih volnastih mamutov in nosorogov, k sodelovanju pa bodo seveda vabljeni tudi tuji strokovnjaki. Jamski medved, Ursus spelaeus, je prazgodovinska vrsta, ki je živela v Evraziji v srednjem in poznem pleistocenu, v obdobju pred 300.000 do 15.000 leti, ko je izumrla. Točno starost medvedov bodo določili z radiokarbonsko analizo, a prve ocene kažejo, da nista mlajša od 22.000 let. Kadavra bodo sicer proučevali s številnimi drugimi sodobnimi znanstvenoraziskovalnimi metodami, molekularnogenetskimi, celičnimi in mikrobiološkimi. Pripravljajo se na obsežen projekt, naznanjajo strokovnjaki, ki pričakujejo, da je mehko tkivo zaradi permafrosta tako rekoč nedotaknjeno.

Zadnja leta so zaradi dviga temperatur, ki se je dotaknil tudi trajno zamrznjenih tal, odkrili številne posmrtne ostanke živali, tudi žrebičke iz ledene dobe in mladiče jamskega leva. Pojavil pa se je tudi utemeljen strah, da bi lahko znova izbruhnile nekatere bolezni: permafrost je namreč izjemno dober ohranjevalnik mikrobov in virusov, ker je v zamrznjeni prsti hladno, temno in ni kisika. Znanstvene študije kažejo, da lahko nekateri virusi, bakterije in glive po zamrznitvi preživijo tudi sto ali tisoč ali celo nekaj milijonov let.