Okostnjak za šankom privablja vse več gostov

Bi vstopili v bar, v katerem ob šanku sloni okostnjak s kozarcem vina in cigareto? Cenik ponuja koktajle s srhljvimi imeni, kot sta Otok duhov in Zadnje besede, citat Franza Kafke pa vsem na očeh pravi: Obstaja upanje, samo ne za nas. Če ste torej samotar, druženje in prijazno kramljanje nista po vašem okusu, bližnji vas ne razumejo, v življenju raje obupujete, kakor upate, nadvse pa vam diši črni humor, je The Misanthrope Society, bar za ljudomrzneže v Tajpeju, prava izbira za vas, vabi lastnik.

Kakor v peklu

Barva notranje opreme je, pričakovano, črna, pa ne le pohištvo, tudi kozarci, krožniki in njihova vsebina: od pijače do (zelo) ocvrtega piščanca. Vse spominja na pekel, od črnine do ognja, ki tu in tam tli iz kakšne zanikrne posode, da so pekel ljudje okoli nas, opozarjajo tudi besede Jean-Paula Sartra. Tu vas nihče ne bo poskušal spraviti v dobro voljo, poudarja lastnik Chen Xiaoguai, ki se je dolgo sam spopadal z depresijo in takrat ugotovil, da so mu še najmanj pomagali tisti, ki so ga nenehno spodbujali k spremembam. A teh preprosto ni zmogel; pomoč se skriva v sprejemanju in uvidevnosti, poudarja. »Nič ni narobe, če si ne želite družbe, težava nastane, ko nekateri tega ne razumejo in rinejo v vas. Tu so dobrodošli predvsem tisti, za katere je kozarec vedno napol prazen, ki ne vidijo luči na koncu predora in ne želijo družbe, ki jih prepričuje o svetli prihodnosti,« pove Chen, ki se je za črni bar odločil, potem ko je zapustil psihiatrično bolnišnico. Po pomoči vrhunskih strokovnjakov je sklenil, da bo začel znova, a sta ga okolica in sistem potem nadvse razočarala: bližnji ga preprosto niso razumeli kakor ljudje, s katerimi se je družil v bolnišnici, zato si je z barom ustvaril okoliš, v katerem se počuti domače in sprejeto.


Alkohola ne streže, saj lahko opojna kapljica okrepi neželene simptome, povrhu pa številni gostje uživajo zdravila, ki prepovedujejo pitje, zato ponuja odlične brezalkoholne koktajle in najrazličnejše sokove ter vrhunsko kavo. Na voljo je knjižna polica s kakovostnim čtivom, od biografij, leposlovja do strokovne literature, kdor si želi, pa lahko vedno poklepeta s Chenom. In tudi zajoka, postoka. »V Tajvanu je duševno zdravje še vedno tabu, marsikdo ne najde ustreznega sogovornika. Kdor želi, lahko poklepeta z menoj ali drugim gostom, ki je morda razpoložen za pogovor, vsakdo pa lahko tu ves dan sameva in nihče mu ne bo skrivil lasu. Nekateri obiskovalci so si oblikovali podporno skupino in se redno sestajajo. Kdor želi, lahko poje kaj okusnega glede na svoje razpoloženje,« še pove lastnik, ki na jedilniku med drugim ponuja besno dušeno raco.