
Galerija

Le 48 ur pred začetkom obsežnega ameriško-izraelskega napada na Iran sta se v odločilnem telefonskem pogovoru slišala Donald Trump in Benjamin Netanjahu. Kot ekskluzivno poroča tiskovna agencija Reuters, je izraelski premier uporabil vse svoje diplomatske spretnosti, da bi Trumpa prepričal v vojaško operacijo, ki bi se ji ameriški predsednik v času svoje kampanje verjetno vztrajno upiral.
Glavni adut pogovora so bili sveži obveščevalni podatki. Oba voditelja sta namreč izvedela, da se bo iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej s svojimi najtesnejšimi sodelavci sestal v svojem kompleksu v Teheranu. Netanjahu je ocenil, da gre za idealen trenutek za »dekapitacijski udar« – operacijo, ki bi z enim zamahom odstranila celoten politični in vojaški vrh države. Netanjahu je v pogovoru poudaril, da boljše priložnosti za eliminacijo Hameneja verjetno nikoli več ne bo. Pri tem je spretno igral na osebno noto in Trumpu dejal, da bi bilo to popolno maščevanje za iranske poskuse atentata nanj. Ameriško pravosodno ministrstvo je namreč pred tem obtožilo pakistanskega državljana, da je po naročilu Teherana v ZDA novačil ljudi za umor Trumpa, kar naj bi bila povračilna mera za likvidacijo generala Kasema Solejmanija.

Čeprav je Trump vojaško posredovanje načelno odobril že prej, je prav ta pogovor služil kot zadnji sprožilec. Ameriška vojska je v regiji že tedne kopičila sile, načrte pa jim je enkrat že prekrižalo slabo vreme. Ko pa se je odprlo okno priložnosti za odstranitev ajatole, je Trump 27. februarja končno dal zeleno luč za operacijo z imenom »Epski bes«. Izraelski premier je Trumpu laskal z besedami, da bi se z odstranitvijo iranskega vodstva, ki velja za simbol globalne nestabilnosti, neizbrisno zapisal v zgodovino. Sugeriral je celo, da bi takšen udarec lahko spodbudil Irance, da sami na ulicah dokončno zrušijo teokratski režim, ki traja od leta 1979.
Prve bombe so na Teheran padle 28. februarja zjutraj, že isti večer pa je Trump svetu naznanil, da je Hamenej mrtev. Čeprav so se v javnosti pojavili očitki, da je Izrael zvabil ZDA v vojno, je Netanjahu te navedbe označil za lažne novice in retorično vprašal: »Ali kdo res misli, da lahko kdorkoli predsedniku Trumpu ukazuje, kaj naj stori?« Kljub temu da je Trump vztrajal, da je bila odločitev izključno njegova, viri blizu administracije potrjujejo, da so bili Netanjahujevi argumenti izjemno prepričljivi. To je v začetku marca posredno potrdil tudi obrambni minister Pete Hegseth, ko je priznal, da je bila v igri tudi osebna poravnava računov: »Iran je poskušal ubiti predsednika Trumpa, a je imel Trump na koncu zadnjo besedo.«