Svetovni mediji poročajo o grozljivem vročinskem valu, ki je zajel indijski okraj Banda v državi Uttar Pradesh. Temperature so se tam več kot teden dni neprekinjeno gibale med 47 in 48 stopinjami Celzija, kar je povsem izpraznilo ulice in lokalno prebivalstvo pahnilo na rob preživetja. Več kot dva milijona ljudi, ki so odvisni od dela na prostem, nima druge izbire, kot da svoje življenje do potankosti prilagodi neizprosnemu žganju sonca.
Že ob šestih zjutraj je sonce nad Bando pozabilo, da je šele jutro, piše BBC. Svetloba ima oster blesk poletnega popoldneva, sence pa se krčijo še pred zajtrkom. Zaradi tega se življenje v mestih začenja in končuje bistveno prej. Tržnica zelenjave v Atarri se tako zapira že ob osmih zjutraj, do desetih pa je popolnoma prazna. Kmetje in trgovci, kot je Himanshu, hitijo s prodajo paradižnikov, bučk, čilijev, limon in melon takoj ob zori, saj vročina drastično skrajšuje rok trajanja blaga in pridelki v takšnem vremenu ne zdržijo več kot dan ali dva. Tudi delavci v gradbeništvu so morali povsem spremeniti svoje urnike. Zidar Pappu Verma v takšni hudi vročini dela v dveh izmenah, in sicer od 7. to 12. ure ter od 16. do 19. ure. Čeprav mu štiriurni popoldanski premor podaljša delovnik na trinajst ur, s tem preprečuje toplotno izčrpanost in neznosne glavobole. Kot sam pravi, bi mu v nasprotnem primeru celoten zaslužek šel za nakup zdravil, plačilo pa ostaja enako, ne glede na prekinitev dela.
Moški ščiti svojega sina pred vročinskim valom. Simbolična fotografija. FOTO: Adnan Abidi Reuters
Socialna stiska ob tem najbolj udarja po najrevnejših prebivalcih. Delavka Shanti Devi, ki vsak dan prehodi dvanajst kilometrov do dela in nazaj, med kosilom čepi v ozkem pasu sence pod vodno cisterno na mostu čez reko Ken. Njen obrok sestavljajo le kruh, čebula, sol in kisle kumarice, saj bi se kuhana zelenjava do poldneva v tej vročini preprosto pokvarila. Njene besede: »Revni si ne morejo privoščiti, da bi jih skrbela vročina,« neizprosno ponazarjajo usodo lokalnega prebivalstva. Popoldne ulice mest postanejo popolnoma puste, ljudje se umaknejo v zaprte prostore, oblasti pa na mobilne telefone nenehno pošiljajo opozorila o nevarnih vremenskih razmerah. Promet z e-rikšami v najhujših urah povsem zamre, trgovine se zapirajo med poldnevom in četrto popoldne, število kupcev je prepolovljeno. Hkrati lokalne bolnišnice beležijo stalen priliv pacientov s toplotnim udarom. K. Kumar, glavni zdravstveni nadzornik v lokalni ženski bolnišnici, potrjuje, da dnevno sprejmejo od 15 do 20 nujnih primerov, med katerimi prevladujejo otroci in starejši, najpogostejši simptomi pa so driska, bruhanje in povišana telesna temperatura.
Smrtno nevarni pogoji
Znanstveniki in klimatologi uvrščajo Indo-gangeško nižino med svetovna žarišča nevarne vlažne vročine. Kombinacija visoke vlažnosti, goste poselitve, obsežnega namakanja in dela na prostem ustvarja smrtno nevarne pogoje, v katerih postanejo tvegana celo vsakodnevna opravila. K izjemnemu segrevanju močno prispeva geografska lega, saj Banda leži blizu rakovega povratnika, kjer je poletno sončno sevanje najmočnejše. Razmere poslabšujejo tudi presušene rečne struge, polne peska in kamenja, ki vpijajo in nato izžarevajo toploto nazaj v okolje.
Hkrati je zelene površine v regiji zamenjal beton, gozdnatost pa je padla daleč pod priporočeno raven. Raziskava lokalne univerze je razkrila, da je med letoma 1991 in 2022 zaradi rudarjenja in širjenja kmetijstva izginila skoraj šestina gostega gozda v okraju. Lokalni meteorolog Dinesh Sah pojasnjuje, da same temperature okoli 49 °C na tem območju niso povsem nove, saj je živo srebro takšne vrednosti dosegalo že prej. Vendar pa je bil letošnji val izjemen zaradi svoje stanovitnosti, saj je vročina nad 47 °C vztrajala osem ali devet dni skupaj. Lokalni kmet Prem Singh ob tem opozarja na družbeni vidik, saj meni, da so krčenje gozdov, raba fosilnih goriv in množična uporaba klimatskih naprav s strani premožnejših drastično poslabšali življenje revnih, ki si takšnega luksuza ne morejo privoščiti.
V plitvi vodi na delu jezera Sanjay plava mrtva riba; po besedah skrbnika se je jezero zaradi vročega vremena izsušilo. Simbolična fotografija. FOTO: Bhawika Chhabra Reuters
Nikoli se ne ohladijo
Vročina ne popusti niti po sončnem zahodu. Zaradi visokih nočnih temperatur, ki ostajajo okoli 30 °C, se prebivalci nikoli povsem ne ohladijo, meja med jutrom in nočjo pa počasi izginja. V vasi Achharaund, ki je od mesta Banda oddaljena dvajset kilometrov, največjo težavo predstavlja neizprosen boj za vodo, saj celotno vas oskrbuje le en sam vodnjak. Ženske pod žgočim nebom vsak dan ure in ure čakajo v vrstah, osemnajstletna Kranti Vishwakarma pa za nošenje vode porabi do pet ur dnevno. Ker v vasi ni hladilnikov in klimatskih naprav, jim edino zavetje ob popoldanskih izpadih elektrike nudi senca dreves. Pretresljivo pričevanje osemdesetletne domačinke Chunubadi, ki ob komaj delujočem ventilatorju, ki vanjo piha neizprosno vroč zrak, izpoveduje strah pred prihodnostjo. Potožila je, da v svojem dolgem življenju še nikoli ni doživela takšne vročine ter da ne ve, ali bo njeno staro telo to sploh zdržalo.
Znanstveni podatki Univerze Kalifornije v Berkeleyju ob tem ocenjujejo, da bi lahko Uttar Pradesh med resnejšim petdnevnim vročinskim valom zabeležil več kot 8000 presežnih smrti, kar najbolj ogroža starejše, delavce na prostem in gospodinjstva brez možnosti hlajenja. Kljub opozorilom raziskovalcev glede dolgoročne izgube vode in gozdov pa domačini, navajeni na ekstremne pogoje, nevarnost zgolj odpravijo z zamahom roke. Obiskovalce ob tem le dobronamerno opozorijo, da bodo dobili sončarico, saj so sami na to peklensko stanje že povsem navajeni.
