Panika zaradi dronov, ljudje vse bolj jezni zaradi ‘vohunjenja’ skozi okna

Danska je po več incidentih v nedeljo uvedla popolno prepoved civilnih poletov brezpilotnih letalnikov (dronov), ki bo veljala do petka, saj København v tem tednu gosti vrh Evropske unije. Civilni brezpilotni letalniki so tudi med Slovenci vse bolj priljubljena igrača, to pa pristojnim za zagotavljanje varnosti v zračnem prostoru povzroča hude preglavice. Kako torej z droni sobivajo drugi legalni letalniki na slovenskem nebu? Na javni agenciji za civilno letalstvo (CAA) – ki je pristojna za nadzor na civilnem delu uporabe dronov – poudarjajo, da pravilna uporaba dronov olajšuje marsikatero dejavnost. »Vendar na agenciji ugotavljamo, da splošna javnost njihovi uporabi ni preveč naklonjena, saj se povečuje občutek vdora v zasebnost,« pravijo na CAA, ki jo vodi Srečko Janša.

Prijave se kopičijo

V Sloveniji je trenutno 8836 registriranih operatorjev, od tega je usposobljenih pilotov na daljavo 7075. Kot pojasnjujejo na CAA, je osnovno usposabljanje predpisano za pilote na daljavo, ki uporabljajo brezpilotne zrakoplove s težo 250 gramov ali več. Področni predpisi predvidevajo tudi dodatna usposabljanja in izpite za izvajanje posameznih (zahtevnejših) operacij. Agencija je 93 operatorjem podelila 143 različnih dovoljenj, ki jim omogočajo uporabo brezpilotnih zrakoplovov v profesionalne namene. Koliko je torej vseh teh naprav, ki lahko vse posnamejo skozi okno vašega stanovanja in jih lahko upravlja tudi otrok s pametnim telefonom? »Na agenciji nimamo uradnih podatkov, koliko brezpilotnih zrakoplovov je v uporabi, ocenjuje se, da še najmanj enkrat toliko, kot je dejansko registriranih.«

Pri nas naj bi bilo v uporabi (najmanj) še enkrat več dronov, kot jih je uradno registriranih. FOTO: Sergei Supinsky/Afp

Na letni ravni CAA prejme skupno okoli 50 prijav, v katerih prijavitelji navajajo domnevne kršitve predpisov s področja brezpilotnih letalnikov, ob teh pa vsako leto prejmejo več predlogov za uvedbo postopkov o prekrških s pristojnih policijskih postaj. Na letni ravni je tako izdanih od 20 do 35 odločb o prekrških. »V tem letu ponovno opažamo večje število prijav posameznikov. Prijavitelji čedalje pogosteje izpostavljajo vdor v njihovo zasebnost, za kar pa na agenciji nismo pristojni,« pojasnjujejo v kabinetu direktorja Janše.

Ob tem izpostavljajo kršitev geografskega področja na urbanih območjih, kjer je dovoljeno leteti z brezpilotnikom, če ta ne presega mase 1200 gramov, leti do višine 50 metrov nad tlemi izključno podnevi in operator pred izvedbo operacije pridobi odobritev lastnika ali uporabnika nepremičnine, nad katero se izvaja polet. Poleg tega mora oddati predhodno najavo poleta agenciji. Iz prijav, ki jih prejmejo, opažajo, da piloti na daljavo pred poletom ne pridobijo odobritve lastnika ali uporabnika nepremičnine.

Posamezne pristojnosti na področju brezpilotnih letalnikov imajo tudi policisti, občinska redarstva in naravovarstveni nadzorniki. Policija in občinska redarstva lahko v primeru klica hitro in učinkovito zberejo podatke o potencialnih kršiteljih. Globe se gibljejo od 400 evrov za posameznika, ki ni registriran, do 1000 evrov za pravno osebo. Globe za izvajanje operacij na območju, kjer je to omejeno ali prepovedano, pa od 700 do 1500 evrov. Izvajanje operacij na območju letališč je sankcionirano z globo od 1000 do 2500 evrov. »Seveda pa je lahko posamezno nezakonito letenje v določenih primerih tudi kaznivo dejanje, na primer poškodovanje tuje stvari, povzročitev splošne nevarnosti, povzročitev telesne poškodbe,« pojasnjujejo na CAA.