Ura je predvčerajšnjim odbila natančno 18.08 in svetovna javnost je lahko še zadnjič pospremila peščico galebov, ki so se že od začetka konklava smukali okoli najbolj slavnega dimnika na svetu. Potem pa se je pokadilo ...
Dim bele barve je to pot presenetil še hitreje kot leta 2013, ko je bil za papeža Frančiška izvoljen argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio. Če je bil ta izvoljen v petem poskusu, je bil 69-letni Robert Francis Prevost že v četrtem. Novi papež, po rodu iz Chicaga, je postal Leon XIV.
Zadnji s tem imenom (Leon XIII.) se je ob koncu 19. stoletja zavzemal za pravice delavcev do poštene plače, varnih delovnih razmer in ustanovitve sindikatov. Imeli so ga za socialnega papeža, papeža delavcev; Leon XIII. pa je močno vplival tudi na krščansko socialno gibanje na Slovenskem ter na Janeza Evangelista Kreka.
Ali nemara vse to že nakazuje, da bo tudi Leon XIV. sledil po eni strani proletarskim idejam Leona XIII., po drugi pa stopinjam pokojnega Frančiška, ki je bil glas prikrajšanih in revnih?
Ostro proti podpihovalcem
V nasprotju s Frančiškom, ki je ob prvem nastopu na balkon bazilike svetega Petra prišel oblečen samo v belo in vse prisotne pozdravil zgolj z dober večer, je prišel Leon XIV. na uvodni nastop s papeško štolo, znamenjem papeške moči, v svojih prvih besedah pa je omenil – mir. Pater Karel Gržan je prepričan, da bo novi papež prav zato še močneje poudarjal mir. »Ta papež bo zaradi vsega, kar se dogaja v svetu, ob politiki, ki ne dela več za javni blagor, ampak podpihuje konflikte, imel za poslanstvo mir, ki ga naš čas in prostor tako potrebujeta.«
Menda se je že kot otrok igral duhovnika, njegov oltar pa je bila kar likalna deska.
Da je Prevost ostro proti takšni politiki, ne nazadnje dokazuje tudi njegov februarski čivk, ko se je odzval na izjave ameriškega podpredsednika JD Vancea, v katerih je ta trdil, da ima krščanska ljubezen hierarhijo, ki se začne v družini, prek skupnosti in naprej do preostalega sveta. »JD Vance se moti: Jezus nas ne prosi, da ocenjujemo svojo ljubezen do drugih.« Prevost, ki je desetletja delal z migranti in marginaliziranimi v Peruju, je na tak način jasno izrazil svoje nasprotovanje selektivni uporabi evangelijskega sporočila in poudaril univerzalnost krščanskega sočutja.
Kdo je torej novi papež, ob imenovanju katerega se je marsikdo vprašal, le kako in s čim mu je uspelo (tako hitro) prepričati 133-članski zbor kardinalov iz kar 71 držav? Na spletnem portalu Crux sporočajo, da so v konklavu kardinali iskali predvsem tri lastnosti: hoteli so misijonarja, nekoga, ki bo dal veri pozitiven obraz; državnika, ki se bo lahko na svetovnem odru uspešno kosal z Donaldom Trumpom, Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom; ter guvernerja, ki bo lahko suvereno prevzel nadzor nad Vatikanom.
Ob tem, da je Prevost »najmanj ameriški med Američani«, kot so zapisali v La Repubblici, je bil glas zanj tudi glas za kontinuiteto Frančiškovega opravljenega dela. Toda Frančiškov slog se ne bo nadaljeval: Prevost je vendarle bolj pragmatičen, previden in diskreten, kot je bil pokojni papež.
Z njim na čelu ne bo klerikalizma, ostrine, zapiranja in drugih negativnih stvari.
Nekateri mu prav zato očitajo pomanjkanje karizme. To gotovo ne bo papež, ki bo tako prešerno sprejemal slovenske potice ter nogometne drese, kot jih je Frančišek. Ni jih tudi malo, ki mu očitajo preveliko zadržanost v odnosu do posvečenja diakonk, blagoslova istospolnih zvez. Glede teh vprašanj je do zdaj uspešno skrival karte.
Papež Frančišek ga je v kardinala povišal šele pred dvema letoma. »Prevost v kardinalski zbor prinaša srce misijonarja in dolgoletne izkušnje z duhovniškim delom, od akademskih učilnic do revnih četrti. Uteleša evangelijski klic – služiti Svetemu duhu.«
Pri nas ni avguštincev
Če je bil Bergoglio jezuit, prihaja Prevost iz vrst avguštincev. Naj spomnimo, da je bil današnji frančiškanski samostan v Ljubljani do leta 1784 last bosonogih avguštincev. Takrat so jih izselili, njihov samostan pa predali frančiškanom.
Redovne skupnosti avguštincev v Sloveniji torej že nekaj časa ni. In zato novi papež ni imel toliko stikov s Slovenijo, kot bi jih lahko.
Andrej Saje se je z novim papežem pogovarjal debelo uro.
Se je pa predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje z Leonom XIV. že srečal, pozna ga tudi osebno. »Sam sem se z njim že nekajkrat srečal: enkrat sem bil približno eno uro z njim na pogovoru v Rimu, in to pred enim letom, tako da imam izjemno dober občutek, da je papež za ta čas, za dialog s svetom, za dialog z družbo, močno podkovan z duhovnostjo, s trdno vero v Jezusa Kristusa!« Dodal je še, da si bodo prizadevali, da bi Slovenijo čim prej obiskal.
Pozna ga tudi Gerardo Anton Žerdin, ki je doma iz Čentibe pri Lendavi. Že kot mladi frančiškan je okoli novega leta 1976 odšel v Peru, kjer je misijonaril med pragozdnimi Indijanci ob Amazonki. Leta 2002 so ga postavili za škofa s sedežem v San Ramonu. V Peruju je spoznal tudi novega papeža. »Poznam ga. Je zelo dobrega srca. Ni trdosrčen. Je velik strokovnjak za kanonsko pravo. Zelo uravnovešen človek. Mislim, da bo dober papež. Dobro ve, kako se tej službi streže. Z njim na čelu ne bo klerikalizma, ostrine, zapiranja in drugih negativnih stvari.«
Perujski škof Gerardo Anton Žerdin, po rodu iz Lendave, jamči, da smo dobili dobrega papeža. FOTO: Vatican News
Ko je bil Robert F. Prevost še v prvem razredu osnovne šole, »mu je sosed rekel, da bo postal prvi ameriški papež«, pa je po razglasitvi razodeval tudi njegov brat John Prevost.
Bil je najmlajši iz trojice bratov, po navedbah brata Johna pa si je že od mladih nog želel postati duhovnik. »Ne vem, da bi kdaj razmišljal o čem drugem.« Menda se je že kot otrok igral duhovnika, njegov oltar pa je bila kar likalna deska.
Moža z blagoslavljajočim nasmehom, kot so opisali Prevosta, je nekoč sprejel tudi Janez Pavel II. FOTO: Reuters
Kardinal je postal šele konec septembra 2023. FOTO: Remo Casilli/Reuters
Novi papež je postal Robert Francis Prevost. FOTO: Tiziana Fabi/Afp
