Papež ne bo imel elitne skupine pomočnikov, odločal se bo z vsemi kardinali

V Rimu je papež Leon XIV. v nedeljo opravil še zadnji veliki dogodek svetega jubilejnega leta 2025, jubilej zapornikov, ki je sodil še v koledar njegovega predhodnika Frančiška. Trg svetega Petra pred baziliko je medtem že pripravljen za praznovanje božiča, ves ustroj cerkvene ustanove pa nestrpno čaka na dogajanje po novem letu, ko se bo za obzidjem zgodil prvi izredni konzistorij pod novim papežem. V Rim bodo prihiteli prav vsi kardinali, mlajši, ki so tudi volivci, in starejši, ki premorejo veliko izkušenj. Pri Mariji Snežni, kjer je pokopan papež Frančišek, že imajo žive jaslice. Udeleženci so se skozi mesto in tudi mimo Trga svetega Petra sprehodili v soboto, sprejel in pozdravil jih je papež Leon XIV., prepričan, da je izum svetega Frančiška Asiškega, ki si je jaslice omislil leta 1223, izjemno pomemben za vse vernike tudi danes. Žive jaslice pri Mariji Snežni so posebno vabljiv dogodek za vse obiskovalce in predvsem za čisto prave romarje, ki jih tudi letos pričakujejo v tisočih.

Na Trgu svetega Petra že od prejšnjega tedna stoji božično drevo, ki ga je v Rim s severa Evrope kot nekaj tedaj čisto novega pripeljal poljski papež Janez Pavel II. Prej so v Rimu poznali okrasitve s palmovimi vejami ali palmami v velikih loncih, ki so jih potem vračali v naravo. Do sredine januarja bodo v Vatikanu postavljene tudi jaslice, razstava jaslic z vsega sveta pa je na ogled za obzidjem in v drugih rimskih cerkvah. Med njimi so tudi jaslice iz Slovenije.

Odmik od Frančiškovih prioritet

Že takoj po novem letu pa se bo za debelimi zidovi in kolikor bo mogoče v tajnosti začel izredni konzistorij, od katerega si v cerkvenem občestvu veliko obetajo. V nekaterih cerkvenih glasilih za notranjo rabo pričakujejo pomembne premike, celo nove smernice, opustitev marsičesa, kar je v rimsko kurijo in potem v svetovno katoliško občestvo prinesel papež Frančišek. Njegove reforme so bile namenjene očiščenju vatikanskih financ in tudi moralnemu očiščenju, reševanju vsega hudega, kar je pripeljalo do odstopa papeža Benedikta XVI., hkrati pa so njegove akcije sprožile razkol med kardinali, škofi in klerom različnih usmeritev.

Katoliška glasila ugotavljajo, da se je papež Leon XIV. odločil poslej posvetovati in se skupaj odločati prav z vsemi kardinali, kar naj bi pomenilo, da se poslavlja od Frančiškovega načina. Argentinski papež si je namreč izbral svojo elitno skupino pomočnikov, tako imenovani kardinalski svet, imenovan tudi C9. Skupaj s papežem so izbrani kardinali odločali o vseh velikih stvareh, predvsem o reformah, ki se utegnejo – vsaj tiste najbolj sporne – v prihodnje na tihem, s konzistorijem, morda nekatere tudi glasno posloviti. Nekateri analitiki izza obzidja namigujejo, da se bo po konzistoriju marsikaj spremenilo v načinu dela, mogoče tudi v temeljnih smernicah ustanove, ki obvladuje katolike po vsem svetu.

Jubilejno leto spet čez 25 let

Z nedeljskim praznovanjem jubileja zapornikov, ki ga je vodil aktualni papež, se je sklenilo sveto jubilejno leto, šele zdaj se čisto zares začenja obdobje papeža Leona XIV., ki je sredi leta zamenjal pokojnega Frančiška, zelo priljubljenega med verniki, pa manj med tistim delom klera, ki se z njegovimi usmeritvami ni strinjal.

Jubilejno leto je bilo nekoliko nenavadno prav zaradi smrti papeža Frančiška, ki se je dolgo poslavljal. Njegova bolezen pa ni veliko vplivala na obisk romarjev, verski turizem namreč cerkveni državi prinaša bistveni del dohodkov, precej pa tudi posvetnemu Rimu, ki mora vsakokrat veliko vložiti v obnovo infrastrukture v mestu. Rimska občina ima od svojih vlaganj v obnovo vendarle tudi veliko koristi, saj vsakih 25 let obnovi ulice, ki vodijo k Vatikanu, pa tudi tiste okrog drugih pomembnih cerkvenih središč v mestu.

Božično drevo na Trgu svetega Petra Foto: Remo Casilli/Reuters

V Rim bodo na izredni konzistorij prihiteli prav vsi kardinali. Foto: Yara Nardi/Reuters