Plavajoče mesto s kinom, savno in knjižnico: vse to na jedrski pogon

Konec avgusta je častitljivo obletnico zaznamovalo eno najpomembnejših plovil na svetu, ruski jedrski ledolomilec Lenin. Ta je postal simbol uporabe jedrske energije za dober namen, saj ladja ni bila namenjena vojskovanju, pač pa znanstvenim odpravam. Na njenem krovu so znanstveniki prvič v zgodovini lahko nemoteno, ne glede na vremenske razmere, raziskovali Arktiko, potujoč vzdolž Severne morske poti. Lenin je prvič zaplul po morju 25. avgusta 1956 v Sankt Peterburgu, ki se je takrat še imenoval Leningrad.

Pobudo za gradnjo prvega jedrskega ledolomilca na svetu sta dala akademika Igor Kurčatov in Anatolij Aleksandrov, ki sta zamisel dobila takoj po zagonu prve jedrske elektrarne v Obninsku. Vlada je idejo podprla – v projekt je bilo vključenih na desetine inštitutov in na stotine podjetij. Prvič v zgodovini so bile v delo z ramo ob rami vključene vojaške in civilne organizacije.

Srce Lenina so bili njegovi trije reaktorji OK-150, prve morske vodno hlajene vodne elektrarne na svetu za civilno ladjo.

Notranjost si je danes mogoče ogledati.

V 30 letih delovanja je ledolomilec vodil skoraj tisoč ladij čez 650 tisoč navtičnih milj in postavil štiri rekorde v avtonomni plovbi v enem letu. Posadka je živela kot v plavajočem mestu: z ogrevanjem iz reaktorjev, razsoljevanjem vode, hladilno enoto in celo kinom. Jedrska energija se je izkazala za idealno tehnologijo za plovilo, ki deluje na tako oddaljenem območju, saj je odpravila potrebo po rednem dolivanju goriva.

Leta 1989 je sovjetska vlada ledolomilec umaknila iz aktivne uporabe in se odločila, da ga preuredi v muzej. Danes je zasidrana v pristanišču Murmansk in privablja turiste z vsega sveta. Ljudje se sprehajajo po palubi, občudujejo leseno pohištvo, savno, sobo za sprostitev, kino in knjižnico ter dobijo pristen vpogled v življenje posadke. Vodniki razlagajo načela jedrskega pogona in zgodovino odprav na Severni morski poti.