
Galerija

Robote, ki so jih Kitajci ponosno prikazali v prenosu prireditve ob kitajskem novem letu, je razvijalo več njihovih domačih podjetij s področja robotike. V programu so izvajali zahtevne akrobacije, komične vložke ter usklajene plesne koreografije, celo skupaj s človeškimi plesalci. Posnetki so hitro zaokrožili po spletu, mnogi pa so jih primerjali z lansko novoletno oddajo, kjer so prav tako že plesali roboti, vendar z bistveno preprostejšimi gibi. Medtem ko je bila lani robotska točka le popestritev, je imela letos veliko bolj pomembno vlogo za državno propagando - z neverjetnim napredkom v kompleksnosti nastopa so kitajske oblasti domačim in tujim gledalcem želele pokazati, kako hitro napredujoča je kitajska tehnologija. Humanoidni roboti so namreč precej drugačni kot industrijski stroji ali programska umetna inteligenca, saj predstavljajo vizualno privlačen in širši javnosti lažje razumljiv simbol tehnološkega napredka.
Evropski tehnološki velikani zadnja leta budno spremljajo vse ostrejšo tehnološko tekmo med Kitajsko in Združenimi državami Amerike. Na področju umetne inteligence sta državi po splošnem mnenju precej izenačeni, medtem ko lahko Kitajska pri humanoidnih robotih trdi, da je v prednosti – predvsem pri povečevanju obsega proizvodnje. Georg Stieler iz nemškega podjetja Stieler Technology and Marketing, je za britanski The Guardian izpostavil simbolni pomen takšne prireditve v najbolj gledanem televizijskem terminu. Po njegovem je kitajska neposredna povezava med državno industrijsko politiko in spektaklom za množice izjemno pomemben faktor vzdrževanja državne podpore napredka.
Stieler primerja letošnje nastope z lanskim letom, ko so roboti izvajali predvsem enoten koreografski vzorec z omejenimi gibi – hojo, zasuke in brce. Letos je bil napredek očiten, zlasti v sposobnosti upravljanja večjega števila skoraj identičnih humanoidov, ki so se gibali sinhrono, stabilno in z usklajenim delovanjem okončin. Kljub temu opozarja, da odrski nastop še ne pomeni industrijske zanesljivosti. Roboti so bili za koreografijo trenirani med stotinami ali celo tisočimi ponovitev. To pomeni, da jim verjetno ni mogoče preprosto naročiti, naj sredi predstave spremenijo smer ali improvizirajo povsem nov gib.
Takšni plesni gibi zahtevajo zelo malo zaznavanja okolja. Gre predvsem za učenje s posnemanjem ter sistem za ohranjanje ravnotežja. To pa še ne zagotavlja zanesljivega delovanja v nepredvidljivih, nestrukturiranih okoljih – kar je ključno za uporabo v tovarnah. Poleg tega napredek na področju fine motorike (spretnosti rok in prstov) zaostaja za napredkom pri hoji in gibanju, še dodaja Stieler.
Predstavitev nove generacije robotov je del širše tehnološke strategije države. Do konca leta 2024 je bilo na Kitajskem registriranih 451.700 podjetij s področja pametne robotike, s skupnim kapitalom 6,44 bilijona juanov (približno 850 milijard evrov). Finančne institucije napovedujejo, da se bo prodaja humanoidnih robotov na Kitajskem v letu 2026 več kot podvojila. Tudi Elon Musk je nedavno izjavil, da pričakuje, da bodo največji konkurenti njegovega podjetja Tesla – ki se vse bolj usmerja v tako imenovano utelešeno umetno inteligenco in humanoidnega robota Optimus – seveda prav kitajska podjetja. Po njegovih besedah zunaj Kitajske pogosto podcenjujemo kvaliteto in nivo njihovega dela, medtem ko oni živijo vsaj eno desetletje pred nami.