
Galerija

Mostar je v nedeljo popoldne obstal v tišini. Mesto je zavila črnina, potem ko je življenje izgubila mlada Aldina Jahić. Ko se je vračala iz telovadnice, ji je začel slediti nekdanji partner Anis Kalajdžić, nogometni sodnik, o katerem so bosanski mediji poročali, da je nad njo že prej izvajal pritisk. Najprej naj bi se sprla, nato jo je napadel še fizično. Aldina je stekla v bližnji lokal in tam poklicala policijo, a storilec je bil hitrejši. V lokal je vstopil oborožen s pištolo, jo ustrelil in nato skušal soditi še sebi. Orožje je zatajilo, policisti pa so ga kmalu obvladali in aretirali.
Dežurna tožilka Vesna Pranjić je za klix.ba potrdila, da je osumljenec Aldini že dlje časa pošiljal grozilna sporočila. Nikoli jih ni prijavila. Po poročanju portala vecernji.ba naj bi orožje kupil pred kratkim, domnevno »za lastno zaščito«.
Med tistimi, ki jih je novica o smrti pretresla do dna, je tudi novinar Danijal Hadžović. Na družabnih omrežjih je zapisal ganljivo pričevanje o prijateljici, ki jo je poznal več let. Spominja se je kot blage, a hkrati žive in borbene osebe, s katero sta sodelovala pri različnih projektih.
»Sinoči je bila v Mostarju ubita moja prijateljica. Slišala sva se pred nekaj dnevi.« Opisuje jo kot žensko iz Kalesije, ki je nekaj časa živela v Sarajevu, kjer je poučevala v šoli. Pozneje je dobila mednarodno službo, ki ji je omogočala, da si sama izbira kraj bivanja. Odločila se je za Mostar.
Sarajeva, kot pravi novinar, ni marala preveč. »Pritoževala se je, da je mesto hladno in da so ljudje tu arogantni.« V njegovem spominu je ostala topla, nežna, skromna, a hkrati izjemno živa.
Pred kratkim je spoznala moškega, a o njem ni govorila veliko. »Napisala je, da je srečna,« pravi prijatelj. Ni vedela, da se ob njej skriva človek, ki jo bo prignal v smrt.
Hadžović opisuje tudi njeno panično bežanje pred napadalcem:
»Bežala je za svoje življenje. Pritekla je v kavarno, poskušala se je skriti v stranišče. Podli strahopetec jo je dohitel in ustrelil.« Po njegovem prepričanju to ni bil trenutek nepremišljenega besa: »To ni bilo dejanje v afektu. To je bil dobro premišljen in organiziran umor.«
O morilcu je zapisal ostre besede, ki odražajo vse razočaranje in jezo: »Zdaj bo ta isti bednik, to žalostno nič od človeka, naslednja desetletja živel na toplem, hranjen in varovan na račun ljudi, ki so vredni tisočkrat več od njega.«
Hadžović priznava, da se v bolečini ne znajde. »Nimam zaključka. Samo praznino, ki je ostala, ko se je resničnost sesula kot zid iz strohnelega lesa.«
Celotni zapis si lahko preberete v spodnji objavi (počakajte nekaj trenutkov, da se naloži):