Po krizi na Zemlji bo v vesolju spet živahno

KOUROU – Te dni je bil južnoameriški vesoljski kolodvor Kourou v francoski Gvajani prizorišče brezhibne izstrelitve evropske nosilne rakete Ariane 5, ki je z 20-tonskim vesoljskim tovornjakom proti mednarodni znanstveni postaji ISS ponesla 6,6 tone materiala, kar je največ doslej. Do konca leta 2014 bo Evropska vesoljska uprava (Esa), ki je po umiku Nasinih čolničkov in težavah z ruskimi raketami postala najpomembnejši prevoznik do mednarodne orbitalne postaje, na ISS poslala še dva tovornjaka tipa ATV, ki jih s skupino evropskih specialistov načrtujejo in gradijo Nemci v zavodu Astrium, hčerinskem podjetju EADS v Bremnu. 
V uspešni vesoljski tovarni že mrzlično načrtujejo in pripravljajo novo generacijo univerzalnih in večkrat uporabnih vesoljskih transporterjev, ki bodo primerni za misije na Luno, ko bodo tam čez leta gradili stalno in obljudeno vesoljsko postajo. Ta naj bi nekoč nadomestila raketna izstrelišča na Zemlji, nov rod plovil pa naj bi bil uporaben tudi na Marsu. Po trenutnem zatišju in krizi bo v vesolju tako spet zelo živahno. Evropejci pridno in pospešeno razvijajo novo plovilo, Rusi nočejo razkriti svojih načrtov, a bodo verjetno ubrali samostojno pot, Kitajci pa se nagibajo k strateškemu sodelovanju z Indijci in Južno Ameriko. Američani se ukvarjajo z mobilnim robotom Curiosity, ki bo na Marsu dve leti iskal nove sledi življenja.

Putin bi tekmoval

Po slabi uri letenja se je na višini 260 kilometrov raketa ločila od evropskega vesoljskega tovornjaka ATV, poimenovanega po italijanskem fiziku Edoardu Amaldiju (1908–1989), ki je nato razprostrl štiri sončna krila in se v posebni krožnici pet dni previdno bližal postaji. Na krovu je dragocen tovor, zelo nujne in koristne stvari: gorivo, kisik, voda, hrana, novo orodje in znanstveni instrumenti, rezervni deli, naprava za nove biološke eksperimente, poseben ventilator za raziskovalni laboratorij Kolumb, pa pošta in majhni paketi svojcev, sveža oblačila, živila in higienski pripomočki za šestčlansko posadko. ATV je prvo tovrstno plovilo, ki deluje povsem samodejno, med večmesečnim privezom poskrbi tudi za izravnavanje postaje. Tudi pri vesoljskih raziskovanjih se močno pozna finančna kriza. Američani so se pred časom skoraj povsem umaknili iz programa oskrbovanja mednarodne postaje, Rusi se spopadajo s težavami, dejansko pa menda pospešeno uresničujejo samostojen ambiciozen načrt, saj bi Putinovo novo carstvo spet rado primat v vesoljski tekmi, medtem ko Kitajci še niso pripravljeni za vstop v skupne projekte, verjetno pa bodo tudi oni razvijali samostojen program. Tako se v vesolju trenutno vse bolj uveljavlja stara celina. Težave z raketo Ariane 5 so očitno prebrodene, vrsta specializiranih ustanov pa je v svojem raziskovanju in proizvodnji na najvišji ravni, ponosno pripoveduje eden izmed izvršnih direktorjev Esa, Nemec Thomas Reiter. Plod nenehnih izpopolnjevanj je tudi Edoardo, ki je že tretje plovilo iz serije, po večmesečni gradnji so ga dokončali že avgusta lani in ga v posebnih zabojnikih naložili na ladje za prevoz čez Atlantik, tam so ga sestavili. Po načrtih bi moral poleteti v vesolje že na začetku marca, a so odkrili dve napaki na varnostnih jermenih tovora.

Je le enkratna uporaba potratnost?

Pri izstrelitvi prejšnji petek je šlo vse gladko, najtežji in najzahtevnejši del manevra pa je avtomatično pristajanje na vesoljski postaji. Plovilo se je s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro približalo ISS, ki je z razpetimi krili za zbiranje sončne energije velika za nogometno igrišče, vesoljski tovornjak mora med pristajalnim manevrom na milimetre natančno zadeti le 15 centimetrov veliko spojno točko. Na postaji sta tovor nestrpno pričakala nizozemski astronavt Andre Kuipers in njegov ruski kolega, ki sta odgovorna za pristajalni manever. ATV je sicer dolg 10 metrov, v premeru pa meri 4,5 metra. Prvega so poimenovali Jules Verne, drugega pa Johannes Kepler, oba sta brezhibno opravila svoje naloge.

Plovilo bo na postaji ostalo privezano pol leta, natovorili ga bodo z odpadki, z njimi bo čez sedem mesecev po ponovnem vstopu v zemeljsko atmosfero grešno drag transporter po enkratni uporabi zgorel. Takšen je torej žalostni konec 450 milijonov evrov vrednega podviga. Do leta 2014 naj bi poslali na postajo še dve plovili te vrste, prihodnje leto Alberta Einsteina in leto zatem Georgesa Lemaitra, potem se bo po dvajsetletni službi ameriških vesoljskih čolničkov in še daljši zgodovini ruskih tovornih ladij Sojuz-Progres končal tudi šestletni projekt evropskih vesoljskih tovornjakov. Za razvijanje novih potrebujejo več sredstev in strokovnjakov, o usodi ATV bodo odločali na konferenci novembra.