Tajska je ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij, kamor radi zahajamo tudi Slovenci, saj so letalske karte poceni, bivanje pa tudi. A koronavirus je tajskemu turizmu zadal močan udarec – letos naj bi državo obiskalo le osem milijonov turistov, kar je le petina v primerjavi z lanskim letom, proti čemur se na Tajskem borijo tudi z novimi prijemi.

V bangkoškem hostlu Sook Station je mogoče obleči tudi zaporniško uniformo. FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters
Tajske oblasti nameravajo skoraj polovico zaporov, ki ne slovijo ravno po najboljših življenjskih razmerah, predelati v turistične atrakcije in tako privabiti radovedne turiste, ki bi želeli pokukati v notranjost razvpitih kaznilnic, po drugi strani pa poskrbeti za rehabilitacijo nekdanjih zapornikov.
Zaporniški turizem
V nekdanjih ječah bodo pripravljali športne dogodke, kuharska tekmovanja in umetniške razstave, skupno pa naj bi v turistične namene predelali kar 72 od 143 zaporov po državi. Po eni strani bodo tako popestrili turistično ponudbo, po drugi pa bodo poskrbeli za vračanje nekdanjih jetnikov v normalno življenje in spremenili podobo zaporov iz nekdanjih temnic v svet priložnosti, je poudaril tajski pravosodni minister
Somsak Thepsuthin.
Tajska ima največ zapornikov v jugovzhodni Aziji.
Koncept zaporniškega turizma ni nekaj novega: v ameriškem San Franciscu že dlje organizirajo oglede razvpitega Alcatraza, zloglasno ječo Hoa Lo v vietnamskem Hanoju so spremenili v muzej, nekateri zapori po svetu so bili predelani v hotele, kakršen je, denimo, tudi ljubljanski hostel Celica, ki so ga uredili v prostorih nekdanjega vojaškega zapora na Metelkovi.