Po smrti Ratka Mladića se je oglasil podpredsednik Republike Srbske, bil je brez dlake na jeziku

General Ratko Mladić, ki je med prestajanjem dosmrtne zaporne kazni zaradi vojnih zločinov in genocida med vojno v Bosni in Hercegovini umrl pri 84 letih, velja za simbol enega od najhujših povojnih zločinov v Evropi – genocida v Srebrenici. Med vojno v BiH (1992–1995) je poveljeval vojski bosanskih Srbov. Čeprav zanj na splošno velja, da je glavni arhitekt pokola v Srebrenici, najhujšega množičnega umora v Evropi po drugi svetovni vojni, bi bila njegova vloga bolj natančno opredeljena z izrazom izvajalec. Kot velja za generale katere koli vojske, je tudi Mladićeva dejanja neposredno usmerjala politika oziroma ljudje, ki so svojo kariero utemeljili in zgradili na nacionalizmu. Ponosni nasledniki te politike so še živi in še vladajo v bosansko-hercegovski entiteti Republika Srbska in Srbiji.

Ko se je Jugoslavija leta 1991 razdružila, je bil napoten v Knin na Hrvaškem, kjer je sčasoma prevzel poveljstvo nad 9. korpusom JLA v bojih proti hrvaškim silam. Nato je bil maja 1992 dodeljen v Sarajevo, da prevzame poveljstvo nad drugim vojaškim območjem armade.

V Srbiji ga še vedno častijo. V Novem Sadu so se na dan njegove smrti tako spomnili nanj. FOTO: Stefan Stojanovic/Reuters

Le nekaj dni po Mladićevem prihodu v Sarajevo ga je skupščina samooklicane avtonomne Republike Srbske imenovala za poveljnika vojske bosanskih Srbov, v katero so – ob nekaj kadrovskih in poimenovalnih spremembah – dejansko prešle sile drugega vojaškega območja. Tako je imel Mladić glavno vlogo v triinpolletnem obleganju Sarajeva, med katerim so sile bosanskih Srbov zasipale obkoljeno prebivalstvo z ognjem iz topništva, minometov, mitraljezov in pušk ter ubile in ranile na tisoče ljudi. Marca 1995 je predsednik bosanskih Srbov Radovan Karadžić ukazal vojski, naj »ustvari nevzdržno stanje popolne negotovosti brez upanja na nadaljnje preživetje ali življenje za prebivalce Srebrenice«.

Pod njegovim poveljstvom je vojska zagrešila številne vojne zločine. Glavna dogodka med vojno v BiH, za katera je bil Mladić na haaškem mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) 22. novembra 2017 obsojen na dosmrtni zapor po osebni in poveljniški odgovornosti, sta obleganje Sarajeva od maja 1992 do avgusta 1995, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter zavzetje in genocid v Srebrenici ob meji s Srbijo, v katerem so sile bosanskih Srbov ubile več kot 8000 Bošnjakov.

Zaradi pokola v Srebrenici so mu nadeli tudi naziv Klavec iz Bosne. FOTO: Nidal Saljic/Afp

Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevu v Srbiji, po 16 letih skrivanja in po odločnem pritisku mednarodne skupnosti, ki je z izročitvijo Mladića pogojevala nadaljnje približevanje Srbije Evropski uniji. Haagu so ga izročili 31. maja 2011.

Besede sedanjega podpredsednika Republike Srbske

Nekdanji župan Srebrenice in sedanji podpredsednik Republike Srbske Ćamil Duraković je za N1 v BiH dejal, da veselje ob njegovi smrti ne more vrniti na tisoče ­mrtvih in da bi morala srbska vlada ta trenutek izkoristiti za distanciranje od takšnih ­posameznikov, da v prihodnosti ne bi bilo več ljudi, kot je bil Ratko Mladić.

»Kaj naj bi slavili?! Umrl je petinosemdesetletni starec; to je dejstvo, gre za biološki proces. To torej ne bo vrnilo preteklosti. Vendar bi moralo biti to opozorilo za ­prihodnost: ne spodbujajmo prihodnjih generacij v prepričanju, da je biti Ratko ­Mladić nekaj normalnega. Ljudje, to za nikogar na svetu ni normalno. Noben normalen človek ne razmišlja tako. To bi morala Srbija v tem trenutku storiti. ­Verjamem, da bi ji entiteta Republika Srbska sledila, a žal bomo ­gotovo priča drugačnemu scenariju, ki bo še poslabšal medetnične odnose,« je bil črnogled Duraković.