Ko pospravimo omaro, se nam pogosto zdi, da smo naredili nekaj dobrega že s tem, da smo oblačila odnesli v zabojnik za zbiranje tekstila ali jih podarili dobrodelni organizaciji. Toda strokovnjaki opozarjajo, da vse oddano ne konča v rokah novih uporabnikov. Velik del tekstila je namreč preveč poškodovan, da bi ga bilo mogoče ponovno prodati ali podariti. Prav tekstil postaja eden največjih okoljskih izzivov sodobnega časa. Hitra moda je povzročila, da oblačila kupujemo pogosteje kot kdaj prej, nosimo pa jih vedno krajši čas. Posledica so gore tekstilnih odpadkov, ki jih je vse težje predelati.
Najprej popravilo
V Avstraliji so na tem področju naredili že velik korak naprej in pripravili obsežno kampanjo za ozaveščanje o ravnanju z odsluženimi oblačili. Opozarjajo, da številni ljudje zmotno verjamejo, da bo prav vsak kos oblačila našel novega lastnika. Če je oblačilo raztrgano, močno obrabljeno ali neprimerno za uporabo, se lahko kljub donaciji znajde med odpadki. Modna oblikovalka in nekdanja urednica revije Vogue Jo Gambale v Avstraliji vodi organizacijo Slogue, ki predvsem mlade spodbuja k popravljanju, predelavi in ponovni uporabi oblačil. Na vse bolj priljubljenih delavnicah učijo šivanja, krpanja in preoblikovanja starih kosov v modne izdelke. Tak pristop postaja vse pomembnejši tudi v Evropi. Preden oblačilo zavržemo, se velja po njenih nasvetih vprašati, ali ga je mogoče zašiti, skrajšati ali predelati, pobarvati, uporabiti za drug namen in ali ga lahko nosi kdo drug. Šele ko nobena od teh možnosti ni več izvedljiva, pride na vrsto recikliranje.
Do okolja najbolj prijazen nakup je tisti, ki ga ne opravimo.
V Avstraliji postajajo pravi hit mladih delavnice šivanja, krpanja in preoblikovanja starih kosov v modne izdelke. FOTO: Halfpoint Images/Getty Images
Pomembna sprememba je začela veljati tudi pri nas, saj tekstila ne smemo več metati med mešane odpadke. Od 1. januarja 2025 je obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila. To pomeni, da raztrgana oblačila, posteljnina, zavese in drugi tekstilni izdelki ne sodijo več med mešane komunalne odpadke, ampak jih je treba oddati v za to namenjene zbirne sisteme. Dobro ohranjena oblačila oddamo v zabojnike za ponovno uporabo, dobrodelnim organizacijam, poškodovan tekstil pa v zbirne centre oziroma posebne zabojnike za tekstilne odpadke.
Ponovna uporaba
Strokovnjaki poudarjajo, da je najbolj trajnostna rešitev vedno ponovna uporaba. Vsako oblačilo, ki ga nosimo dlje ali ga nosi nekdo drug, pomeni manj potrebe po izdelavi novega. Tudi v Sloveniji že vrsto let delujejo različne organizacije, ki tekstilu podaljšujejo življenjsko dobo. Med najbolj znanimi je Humana, ki po Sloveniji upravlja več sto zabojnikov za zbiranje rabljenih oblačil. Po njihovih podatkih vsak kilogram ponovno uporabljenih oblačil pomeni občuten prihranek izpustov ogljikovega dioksida ter velike količine vode, ki bi jo sicer porabili pri proizvodnji novih oblačil.
Ponovna uporaba je trajnostna rešitev.
Na Koroškem že več let deluje Tekstilnica, projekt Zadruge Dobrote, kjer rabljena oblačila sortirajo, perejo, predelujejo in iz njih izdelujejo nove uporabne izdelke, od torb do čistilnih krp. Zaposlujejo tudi težje zaposljive osebe. Podobne projekte razvija socialno podjetje KNOF, ki vzpostavlja sistem industrijskega sortiranja neuporabnega tekstila ter išče nove možnosti recikliranja materialov.
Pomembneje je kupovati manj, izbirati kakovostnejša oblačila in jih nositi čim dlje. FOTO: Nick David/Getty Images
Če oblačilo ni več primerno za nošenje, ga ni treba zavreči. Stare bombažne majice lahko postanejo krpe za čiščenje, iz dotrajanih kavbojk lahko nastanejo torbe ali prevleke za blazine, obrabljene brisače pogosto z veseljem sprejmejo zavetišča za živali ali veterinarske ambulante. Tudi posteljnina, rjuhe in odeje lahko najdejo novo uporabno vrednost, če niso povsem uničene.
Organizacija Ekologi brez meja opozarja, da tekstilna industrija proizvede okoli 150 milijard kosov oblačil na leto, pri čemer se reciklira le približno odstotek tekstila. Tudi v Sloveniji še vedno velik delež oblačil konča med mešanimi odpadki ali v sežigalnicah. Zato strokovnjaki poudarjajo, da recikliranje samo po sebi ne bo rešilo težave. Pomembneje je kupovati manj, izbirati kakovostnejša oblačila in jih nositi čim dlje. Sicer pa je do okolja najbolj prijazen nakup tisti, ki ga ne opravimo.
