Posel stoletja na Hrvaških plažah: v trgovini jo kupijo za nekaj centov, prodajajo pa za mastne denarce

Malo je prizorov, ki bolje opisujejo poletni utrip na Jadranu, kot so prodajalci, ki z vzkliki »Kukuruz, kukuruz!« hodijo med brisačami. Številni dopustniki brez pomisleka odštejejo pet evrov za vročo kuhano koruzo, le redki pa se vprašajo, kakšna je njena dejanska cena, preden konča v loncu.

Po ocenah pridelovalcev in odkupovalcev je mogoče sladko koruzo v sezoni pri nakupu na debelo dobiti že za nekaj evrskih centov za kos. Na plaži pa se nato prodaja tudi do stokrat dražje.

Če vzamemo za primer najnižjo nabavno ceno petih centov, je računica naslednja: za tisoč koruznih storžev prodajalec odšteje piškavih 50 evrov, z njihovo prodajo po pet evrov pa iztrži kar 5.000 evrov. Vrednost blaga se tako poveča za astronomskih 9.900 odstotkov. Tudi na dnevni ravni so številke impresivne. Prodajalec, ki čez dan proda 200 kosov, ustvari 1.000 evrov prometa, medtem ko ga je nabava te količine stala le 10 evrov.

Medtem ko domači gosti pogosto negodujejo zaradi zasoljenih cen, tuji turisti petih evrov ne vidijo kot velik strošek. Pomembnejše jim je, da lahko hrano kupijo, ne da bi jim bilo treba zapustiti plažo, zato prodajalci cene prilagajajo kupni moči tujcev in ne dejanski vrednosti koruze.

Promet ni enak čistemu dobičku

Visoka razlika v ceni v javnosti ustvarja vtis pretiranega zaslužka, kar še dodatno spodbuja dojemanje Hrvaške kot drage turistične destinacije. Vendar ekonomisti in izkušeni prodajalci opozarjajo, da ta razlika ni čisti dobiček. Sezona namreč traja le dva do tri mesece, v tem času pa morajo ponudniki zaslužiti dovolj za pokritje stroškov celotnega leta. Posel s seboj prinaša tudi precejšnja tveganja. Slabo vreme, dež ali močna burja lahko promet v enem samem dnevu prepolovijo, kuhano koruzo, ki ostane neprodana, pa je treba zavreči. Poleg tega končni izračun poleg nabavne cene vključuje še stroške prevoza, kuhanja, plina ali elektrike, embalaže, delovne sile, davkov ter plačila potrebnih dovoljenj in koncesij za prodajo na plaži, ki velja za eno najdražjih lokacij.

Treba je všteti še še stroške prevoza, kuhanja, plina ali elektrike, embalaže, delovne sile, davkov ... Simbolična fotografija. FOTO: Alexander Farnsworth

K visokim cenam prispeva tudi dejstvo, da je pridelava sladke koruze na Hrvaškem razmeroma majhna in omejena na manjše število specializiranih pridelovalcev. Manjša ponudba ob hkratnem velikem povpraševanju med glavno sezono tako naravno dviguje ceno v višave.

Trg dela po svoje: rešitev je v rokah kupcev

Agroekonomski strokovnjaki so si enotni, da ceno na koncu določa izključno povpraševanje. Dokler bodo ljudje pripravljeni plačati pet evrov, bo takšna tudi cena, če se nakupi nadaljujejo, pa se lahko povzpne celo do deset evrov.

Administrativno omejevanje cen na plažah ni realna rešitev. Edini mehanizem, ki lahko dolgoročno zniža ceno kuhane koruze, je sprememba vedenja potrošnikov. Ko jo bodo ljudje ob takšnih zneskih prenehali kupovati in bo povpraševanje upadlo, bodo morali prodajalci svoje cenike neizogibno prilagoditi.

Kaj ta vi? Ali na plaži kupite kakšen prigrizek, ali hrano prinesete s seboj?