
Galerija

Glede na najnovejše dolgoročne napovedi, objavljene na Severe Weather Europe, bo Evropa novembra deležna relativno milih razmer, vendar lahko od 1. decembra 2025 pričakujemo »hladno presenečenje«, oslabitev polarnega vrtinca in prihod arktičnih zračnih mas, ki bi lahko prinesle sneg in zmrzal prej kot običajno.
Zdaj meteorologi tako opozarjajo, da je pred nami jesen z nenadnimi spremembami, a pravi šok pride z nastopom zime.
Konec novembra bo v Evropo prinesel večinoma normalne do nadpovprečne temperature, z izjemo severozahoda, kjer bo svoj vpliv razširila hladnejša morska zračna masa iz Atlantskega oceana. »To je posledica stabilnega območja visokega zračnega tlaka, ki večino celine ščiti pred prodorom arktičnega zraka,« pojasnjujejo strokovnjaki portala Severe Weather Europe in ugotavljajo, da je srednja Evropa že na začetku meseca doživela kratkotrajen hladen sunek v primerjavi s povprečjem. In sneg? Še vedno redek – omejen na visoke predele Alp in Pirenejev – vendar so prvi znaki njegovega širjenja že vidni.
Tople zračne mase bodo še naprej prevladovale na severu in severovzhodu, od Skandinavije do Baltika, vendar osrednja, zahodna in severozahodna območja, vključno s Francijo, Beneluksom in Združenim kraljestvom, vstopajo v fazo normalnih do hladnejših trendov.
Poudarek je na Rossbyjevih valovih, ki vplivajo na naše vreme. Ti valovi bodo po analizah ključni pri preoblikovanju vremenskih vzorcev po Atlantskem oceanu, zlasti nad Evropo.
Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji.
»To je presenetljivo ohladitev, ki jo povzročata dva nizka Rossbyjeva valova v severnem Atlantiku,« opozarja analiza. Sneženje ostaja omejeno na višje nadmorske višine v srednji Evropi, vendar se na severu in severovzhodu pričakuje sezonsko povečanje snežne odeje, kjer bi Finska in Švedska lahko prvič občutili pridih zime.
Temperature pod normalnimi za ta čas bodo prevladovale, kar nakazuje prehod v pravo zimo. »To je trenutek, ko se jesenski trendi prekinejo in se evropska celina pripravi na hladnejši koridor iz Arktike,« pravi napoved. Najbolj zanimiv del se začne z začetkom meteorološke zime 1. decembra.
Vreme: Na zahodu oblačno z rahlim dežjem, proti vzhodu sončno
Danes bo v zahodnih in deloma osrednjih krajih večinoma oblačno, ponekod na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Drugod bo sončno. Dopoldne bo začel pihati jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 23 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje. V nedeljo bo v vzhodnih krajih sončno in toplo, drugod bo več oblačnosti. Na zahodu bo spet pogosteje deževalo. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. Proti večeru se bo oblačnost pričela širiti nad vzhodno Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 15, najvišje dnevne na severozahodu okoli 14, drugod od 17 do 22 stopinj Celzija.
Obeti: v noči na ponedeljek se bodo padavine s posameznimi nevihtami razširile nad vso Slovenijo. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 1500 m, v zaprtih dolinah severne Slovenije ob močnih padavinah lahko tudi nižjem. Prehodno bo zapihal okrepljen veter severnih smeri. V ponedeljek zjutraj bodo padavine od zahoda povsod ponehale, jasnilo se bo. Na Primorskem bo zapihala šibka burja, nekoliko se bo ohladilo. V torek bo pretežno jasno s hladnejšim in ponekod meglenim jutrom.
Modeli kažejo dramatičen premik. Anomalija visokega zračnega tlaka nad Grenlandijo in polarnimi regijami bo sprožila večja območja nizkega zračnega tlaka nad severno Evropo, kar bo na sever celine prineslo normalne ali podnormalne temperature. »Sistem nizkega zračnega tlaka nad severom bo ustvaril pravi zimski koridor, ki bo črpal hladnejši zrak proti jugu,« pravijo vremenski analitiki in ugotavljajo, da bo toplejša zračna masa ostala ujeta pod visokim zračnim tlakom v južni in srednji Evropi, od Španije do Italije.
In čeprav meteorologi ob tem opozarjajo, da so te napovedi povezane z negotovostjo, so znaki za zgodnejši prihod zime tokrat še posebej izraziti.