Pravijo, da je to najnevarnejši človek v Nemčiji. Zakaj? (VIDEO in FOTO)

V nedeljo, 6. septembra, bodo v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt potekale deželne volitve, ki jih nekateri že označujejo za ene najpomembnejših v nemški politiki v 21. stoletju. Deželo trenutno vodi Sven Schulze iz Krščanskodemokratske unije (CDU), stranke nemškega kanclerja Friedricha Merza. Toda največ pozornosti vzbuja kandidat Alternative za Nemčijo (AfD) Ulrich Siegmund, ki ima po javnomnenjskih raziskavah velike možnosti za zmago.

Če bi AfD uspela oblikovati deželno vlado, bi šlo za pomemben preizkus, saj stranka doslej na deželni ravni še ni prevzela samostojne oblasti. V Saški-Anhalt bi lahko dobila celo več kot polovico sedežev v deželnem parlamentu, deželnem zboru, kar bi ji omogočilo oblikovanje enostrankarske vlade. Pomen teh volitev presega meje ene od najmanjših in najrevnejših nemških zveznih dežel. Rezultat bi lahko pokazal, kako globoko je AfD že prodrla v politični prostor vzhodne Nemčije in kako se bo morala nanjo odzvati Merzova CDU.

Podporniki stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) FOTO: Annegret Hilse Reuters

FOTO: Annegret Hilse Reuters

Revna dežela z velikim političnim pomenom

Saška-Anhalt je ena najmanj poseljenih nemških zveznih dežel. V njej živi približno 2,1 milijona ljudi, kar je manj kot v Berlinu. Danes je tudi najrevnejša nemška zvezna dežela, če gledamo bruto domači proizvod na prebivalca. Prav gospodarske težave, občutek zapostavljenosti in nezadovoljstvo z zvezno politiko so med razlogi, zaradi katerih je AfD v tej vzhodnonemški deželi tako priljubljena.

Stranka že približno leto dni vodi v javnomnenjskih raziskavah in trenutno presega 40 odstotkov podpore. CDU je približno na polovici te številke. Ključno vprašanje zato ni več samo, ali bo AfD zmagala, ampak ali bo osvojila dovolj sedežev za absolutno večino. Čeprav bi bila takšna večina presenetljiva, bi že sama zmaga AfD pomenila pomemben politični signal.

AfD raste, Merzova vlada pa izgublja podporo

Podpora AfD je začela po vsej Nemčiji izraziteje naraščati le nekaj mesecev po oblikovanju sedanje zvezne vlade pod vodstvom Friedricha Merza spomladi 2025. Danes je AfD na prvem mestu tudi v nacionalnih javnomnenjskih raziskavah, čeprav je njena podpora na ravni celotne Nemčije nižja kot v Saški-Anhaltu in znaša okoli 30 odstotkov. Merz je mandat začel s potezo, ki je razočarala del volivcev, saj je prekršil predvolilno obljubo, da ne bo povečeval državnega dolga. Sledili so številni javni spori med njegovo CDU/CSU in koalicijsko Socialdemokratsko stranko Nemčije (SPD).

Gospodarske razmere se niso hitro izboljšale. Cene goriva so se zvišale, zamude vlakov ostajajo velik problem, avtomobilski proizvajalci pa še naprej napovedujejo odpuščanja in zapiranje proizvodnih obratov. Šele v zadnjih tednih so se pojavili prvi šibki znaki okrevanja. Nekatere napovedi nemških gospodarskih ustanov predvidevajo približno 1,5-odstotno rast BDP. Merzova vlada se je medtem lotila tudi številnih reform, vendar so te v zapletenem nemškem političnem in upravnem sistemu dolgotrajne. Kritiki kanclerju očitajo tudi, da reform ne zna dovolj učinkovito predstaviti javnosti.

Merz je zaradi tega postal eden najbolj nepriljubljenih kanclerjev v zgodovini merjenja javnega mnenja.

Migracije ostajajo glavna tema

Eden ključnih razlogov za podporo AfD so migracije. Tema je v Saški-Anhalt med vprašanji, ki jih prebivalci najpogosteje izpostavljajo, pogosto skupaj z gospodarstvom. Pri tem je nekoliko paradoksalno, da ima dežela enega najnižjih deležev prebivalcev z migrantskim ozadjem v Nemčiji – približno 11,2 odstotka. V sosednji Spodnji Saški je ta delež približno 26 odstotkov, v Berlinu pa okoli 40 odstotkov. Vendar se delež ljudi brez nemškega državljanstva v Saški-Anhalt hitro povečuje. Leta 2011 je znašal 1,9 odstotka, pred dvema letoma pa že 7,6 odstotka.

AfD je to temo uspešno izkoristila. Obljublja strožjo migracijsko politiko, med drugim vzpostavitev posebnih policijskih enot po vzoru ameriške agencije ICE in omejevanje prihoda migrantov v deželo. Migracije so sicer pomembna tema nemške politike nasploh, mediji pa jih pogosto izpostavljajo tudi ob poročanju o kaznivih dejanjih in poreklu osumljencev.

»Nostalgija« in pogled proti Rusiji

AfD poleg protimigracijske politike spretno izkorišča tudi tako imenovano »nostalgijo«, torej nostalgijo po nekdanji Vzhodni Nemčiji oziroma Nemški demokratični republiki (NDR). Stranka obuja podobo časa, ki naj bi bil za del prebivalstva varnejši, bolj predvidljiv in družbeno bolj homogen. Hkrati se predstavlja kot odločen nasprotnik tako imenovanega »levo-zelenega kartela« in svoje politične nasprotnike obtožuje celo »kulturnega marksizma« ter uporabe metod nekdanje vzhodnonemške tajne policije Stasi.

V deželi je prisoten tudi bolj naklonjen odnos do Rusije. Za del prebivalcev vzhodne Nemčije Rusija predstavlja povezavo z nekdanjim obdobjem NDR, medtem ko je za skrajno desnico režim ruskega predsednika Vladimirja Putina privlačna alternativa liberalnim vrednotam Zahoda. Del teh simpatij se kaže tudi v odnosu do ruske kulture in jezika. Hans-Thomas Tilschneider, eden vidnejših politikov AfD v Saški-Anhalt, se zavzema za ohranitev in širitev poučevanja ruščine v tamkajšnjih šolah.

Tik pred volitvami so novinarji pri njem opazili tudi skodelico z oznakami ruske vojske. Sprva je trdil, da jo je dobil kot darilo, pozneje pa priznal, da jo je sam kupil med potovanjem v Rusijo po začetku ruske invazije na Ukrajino. Tilschneider je na kandidatni listi AfD v Saški-Anhalt na tretjem mestu.

Kdo je Ulrich Siegmund?

Na prvem mestu kandidatne liste AfD je Ulrich Siegmund, ki ga mnogi povezujejo z izjemnim vzponom stranke v tej deželi. Siegmund je svojo prisotnost na družbenih omrežjih spremenil v svojevrsten politični medij. Na Instagramu ima približno 600.000 sledilcev, na TikToku pa okoli 800.000. Zaradi tega je njegova kampanja precej manj odvisna od tradicionalnih medijev.

V začetku leta se je znašel v škandalu zaradi zaposlovanja sorodnikov v javnem sektorju. V njegovem primeru so njegovi strankarski kolegi zaposlili njegovega očeta. Škandal pa očitno ni bistveno zmanjšal njegove priljubljenosti. Na njegovih predvolilnih shodih ga podporniki pogosto pozdravljajo z vzklikom »Sieg-Mund«, kar zveni kot besedna igra z nacističnim pozdravom »Sieg Heil«.

Revija Der Spiegel je Siegmunda v enem od člankov označila za »najnevarnejšega človeka v Nemčiji«. Politik se je na naslov odzval precej drugače, kot bi pričakovali, saj je fotografijo z naslovom z veseljem delil s svojimi sledilci. Siegmund je član AfD od leta 2014 in je že od začetka veljal za pripadnika njenega radikalnega nacionalističnega krila. Vendar nekateri nemški strokovnjaki menijo, da se njegov osebni vpliv na uspeh AfD v Saški-Anhalt pretirava. Stranka ima namreč podobno visoko podporo tudi v drugih vzhodnonemških deželah.

CDU je ostala brez priljubljenega voditelja

K vzponu AfD je morda nehote prispevala tudi CDU. Saško-Anhalt je od leta 2011 vodil priljubljeni krščanski demokrat Rainer Haseloff. Njegova osebna priljubljenost je bila zelo visoka, vendar v več kot desetletju na oblasti ni pripravil jasnega naslednika. Januarja letos je 72-letni Haseloff odstopil, na čelu deželne vlade pa ga je nasledil precej manj prepoznaven Sven Schulze. Schulze preprosto ni imel dovolj časa, da bi si pridobil podobno prepoznavnost in zaupanje volivcev.

Ko je Merz poleti želel obiskati Saško-Anhalt, je Schulze sprva celo pozval vodstvo CDU, naj odpove načrtovani dogodek v Magdeburgu, da bi se izognili dodatnemu razburjanju lokalnega prebivalstva. Merz je kljub temu prišel, Schulzejeva ekipa pa je poskrbela, da obisk ni prerasel v velik politični dogodek.

AfD bo verjetno zmagala, toda prevzem oblasti ni zagotovljen

Čeprav je zmaga AfD zelo verjetna, je precej manj verjetno, da bo stranka dobila absolutno večino sedežev v deželnem parlamentu. Zeleni so skupaj s prodemokratičnimi nevladnimi organizacijami začeli kampanjo »pametnega glasovanja«. Volivce CDU in Levice pozivajo, naj glasujejo za Zelene, saj naj bi s tem preprečili, da bi AfD dobila večino. V nemškem volilnem sistemu mora stranka praviloma preseči petodstotni prag, da pride v deželni parlament. Če se v parlament uvrsti več strank, AfD težje doseže večino.

Zeleni so bili še pred mesecem dni v anketah pri treh do štirih odstotkih, zdaj pa jim kaže s približno petimi do šestimi odstotki. V parlament naj bi se uvrstili tudi socialdemokrati, ki imajo približno osem do devet odstotkov podpore. Tudi če AfD ne bo mogla sama oblikovati vlade, pa bo rezultat za CDU izjemno zapleten.

CDU pred dilemo: sodelovati z Levico ali tvegati nove volitve?

Deželnega predsednika vlade izvoli parlament s tajnim glasovanjem. Če Sven Schulze ne bo imel dovolj podpore, bo moral za večino iskati podporo drugih strank. Toda CDU ima velik problem. Leta 2018 je stranka sprejela odločitev, da ne bo sodelovala niti z AfD niti z radikalno Levico. Če bo Schulze želel preprečiti zmago AfD, bi moral podporo iskati pri SPD, Zelenih in morda tudi pri Levici. Prav sodelovanje z Levico pa bi lahko povzročilo velik razkol znotraj CDU. Del krščanskih demokratov bi lahko takšno sodelovanje zavrnil in na tajnem glasovanju glasoval proti Schulzeju.

Če bi se to zgodilo, bi se lahko odprla velika kriza znotraj CDU/CSU. Če noben kandidat ne bi dobil večine, bi lahko sledil nov krog glasovanja. V skrajnem primeru bi o zmagi odločalo zgolj to, kdo bi dobil največ glasov, tudi če bi jih imel manj kot polovico.

Pravi cilj AfD je Berlin

Nedeljske volitve zato niso pomembne samo zaradi Saške-Anhalt. Za AfD so predvsem priložnost, da pokaže, da je sposobna preiti iz opozicije v dejansko oblast. Za razliko od nekaterih drugih evropskih desnih strank, na primer italijanskih Bratov Italije Giorgie Meloni, AfD za zdaj ne kaže znakov omilitve svojih najbolj radikalnih stališč. Predsednica stranke Alice Weidel se še naprej zavzema za izstop Nemčije iz schengenskega območja in evroobmočja ter za množične deportacije sirskih beguncev.

Na začetku Merzovega mandata so v nemške medije pricurljali tudi interni strateški dokumenti AfD, ki so podrobno opisovali načrte stranke za oslabitev oziroma razpad koalicije CDU/CSU in SPD. Vendar ostaja vprašanje, ali ima AfD dovolj političnih in upravnih izkušenj, da bi lahko takšen načrt tudi izvedla. Stranka namreč še nikoli ni bila del deželne ali zvezne oblasti na način, ki bi ji omogočil neposreden spopad z nemškim birokratskim sistemom.

Volitve v Saški-Anhalt bodo šele začetek

Nedeljske volitve zato verjetno ne bodo pomenile konca politične zgodbe, ne glede na njihov izid. Že 20. septembra bodo potekale lokalne parlamentarne volitve v Berlinu in še eni vzhodnonemški zvezni deželi, Mecklenburg-Predpomorjanski. Tudi tam ima AfD možnosti za zmago. V Saški-Anhalt se policija že pripravlja na nedeljski večer. Oblasti pričakujejo proteste tako levičarskih kot desničarskih aktivistov.

Rezultat v Saški-Anhalt bo tako pomemben predvsem kot kazalnik, kako daleč je AfD že prišla in koliko bo morala nemška politika v prihodnje računati na stranko, ki je bila še pred nekaj leti predvsem opozicijska sila, danes pa želi neposredno prevzeti oblast, poroča Express.24sata.hr.