Prebivalci do 20 ur na dan brez elektrike, ljudje na robu obupa: na Kubo prispelo letalo, kakršnega Havana že leta ni videla

Kuba se sooča z eno najhujših kriz v zadnjih desetletjih. Zaradi akutnega pomanjkanja goriva so po državi vse pogostejši dolgotrajni izpadi električne energije, ki v nekaterih delih trajajo tudi do 20 ur na dan. Razmere so sprožile proteste v prestolnici, kjer so prebivalci v znak nezadovoljstva postavljali barikade in z udarjanjem po loncih opozarjali na nevzdržne življenjske razmere, poroča Jutarnji list.

Po navedbah kubanskih oblasti je država praktično ostala brez dizelskega goriva in kurilnega olja, kar je dodatno ohromilo že tako krhek energetski sistem. Nacionalno elektroenergetsko omrežje trenutno deluje predvsem na domačo surovo nafto, zemeljski plin in obnovljive vire, vendar proizvodnja zaradi pomanjkanja energentov ne zadostuje potrebam. Čeprav je Kuba v zadnjih letih vlagala v sončno energijo, del zmogljivosti ostaja neizkoriščen zaradi nestabilnosti omrežja.

Napeti odnosi med Havano in Washingtonom

Energetsko krizo dodatno poglablja izguba ključnih dobaviteljev. Venezuela, ki je bila dolga leta glavni vir nafte za Kubo, dobav ne zagotavlja več, medtem ko je tudi Mehika zmanjšala izvoz. Po podatkih vlade je od začetka leta na otok prispela le ena večja pošiljka nafte, čeprav bi jih za normalno delovanje potrebovali več na mesec. Kubanske oblasti odgovornost za razmere pripisujejo ameriškemu embargu, ki po njihovem mnenju otežuje dostop do energentov in finančnih virov. V Washingtonu medtem poudarjajo potrebo po političnih in gospodarskih reformah na otoku.

V tem kontekstu je posebno pozornost vzbudil obisk direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Johna Ratcliffa, ki je v Havano prispel na pogovore s kubanskimi predstavniki. Gre za redek in simbolično pomemben obisk, saj so odnosi med državama že desetletja napeti. Ameriška delegacija je na otok prispela kmalu po tem, ko je Washington izrazil pripravljenost na pogovore in hkrati ponudil 100 milijonov dolarjev humanitarne pomoči, ki naj bi jo razdelile nevladne in verske organizacije.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je ob tem sporočil, da bi bila za državo bistveno koristnejša odprava sankcij kot ponujena pomoč. Havana obenem zavrača ameriške očitke o podpori terorizmu in poudarja, da ne predstavlja varnostne grožnje Združenim državam. Razmere na otoku tako ostajajo izjemno napete. Medtem ko prebivalci vse težje prenašajo vsakodnevne izpade elektrike, oblasti nadaljujejo pogajanja za uvoz goriva, prihodnji razvoj dogodkov pa bo v veliki meri odvisen tudi od odnosov z Združenimi državami Amerike.