Pred teroristi nas 
bo ščitil tudi Etias

LJUBLJANA, ABU DABI, ANKARA – Drži, čeprav se je že nekaj časa špekuliralo, kako koristna bo morda uveljavitev težko pričakovanega sistema obveščanja o potovanjih in njihovih odobritvah (Travel Information and Authorisation System, Etias) za zagotovitev dodatne (protiteroristične) varnosti na območju posamezne države članice EU – tudi za Slovenijo, ja –, so se udeleženci zasedanja Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve šele včeraj podrobneje seznanili s posebnostmi te napovedane novosti, za katero se sicer, vsaj to ne more biti in ni nobena skrivnost, že dlje navdušuje Junckerjeva Evropska komisija, ki se pač zelo rada zgleduje po Američanih. Čeprav so se notranja ministrstva držav članic EU že več mesecev pogovarjala in dogovarjala o tej možnosti? Ja.

Past za zlonamerne?

Udeleženci navedenega zasedanja so kljub temu prvič že povsem vsebinsko (?!) razpravljali o sistemu Etias, ki je ne glede na dolge priprave nanj še v povojih: ta sistem naj bi namreč vsem potnikom iz tako imenovanih tretjih držav, namenjenim v EU, če bodo le oproščeni vizumske obveznosti, omogočil, da vnaprej razkrijejo prav vse pomembnejše informacije o svojem prihodnjem potovanju, četudi tega še načrtujejo. Kaj pa takšno vnaprejšnje razkrivanje pravzaprav pomeni? Mar res pomeni, da bi se lahko terorist, ki se bo sicer zavedal, da bo zanj še najbolje, če se bo prepričljivo pretvarjal, da želi, na primer, Slovenijo obiskati zgolj kot vedoželjni turist, ko bo v Etias vnašal vse pomembnejše podatke o potovanju, ki ga načrtuje, nehote ujel v past in zaradi svoje nerodnosti razkril kako svojo resnično, zlo namero? Ker bo moral te podatke tako ali tako vnesti (razkriti), še preden mu bo Slovenija sporočila, češ da res ni nobenih zadržkov za njegov prihod k nam? Takole nekako, ja. Kako je rekel predsednik Evropske komisije dr. Jean-Claude Juncker? »Mi moramo vedeti, kdo želi prestopiti naše zunanje meje. Zato pa bomo predlagali sistem, ki bo samodejno lahko preverjal tujce, ki bodo lahko pripotovali v Evropo. Tako da bomo vnaprej vedeli, kdo prihaja v Evropo, še preden se bo odpravil na pot.«

Je pa sočasno tudi res, da bo, če poskušamo biti konkretni, za Slovenijo najmanj toliko kot nedvomno zaželena prihodnja čim bolj učinkovita uporaba sistema obveščanja o potovanjih in njihovih odobritvah pomembno tudi to, da z državo, državljani katere naj bi bili oproščeni vizumske obveznosti, na mah sklene tudi še tako imenovani readmisijski sporazum in si pač tako že vnaprej zagotovi, da bo lahko osebe, za katere bo morda pozneje ugotovila, da pri nas v resnici niso zaželene, takoj vrnila v državo, iz katere so prišle. Če poskušamo morebitne zagate in zadrege pri prihodnji uveljavitvi Etiasa in hkratnem sklepanju readmisijskih sporazumov ilustrirati kar s primerom Erdoganove Turčije. Pogovori med EU in Turčijo o tem, da bi EU končno za državljane slednje odpravila vizumsko obveznost – turška vlada je poudarjala, da bi se to vsekakor moralo zgoditi še pred koncem letošnjega junija –, je po državnem udaru, ki ga je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, kot je znano, zlorabil za dodatno utrditev svoje tako rekoč že popolne oblasti v tej maloazijski državi, so za nedoločen čas prekinjeni oziroma so, kot temu pravimo, končali globoko pod ledom.

Erdogan v zamrzovalniku

V tem hipu zato žal ni mogoče glede Turčije nič novega uveljaviti niti z njo nič novega skleniti. Je pa tudi res, da EU ne namerava in ne bo odpravljala vizumske obveznosti za tiste države, ki niso pripravljene skleniti sporazuma o vračanju njihovih državljanov, če in ko bi bilo to zaradi zagotavljanja varnosti v Evropi potrebno. Kaj pa bo v takšnih primerih z uveljavitvijo sistema Etias, ki naj bi bil mimogrede zelo podoben ameriškemu sistemu Esta, internetnemu aplikacijskemu sistemu, prek katerega ZDA predhodno preverjajo vse potnike, namenjene čez veliko lužo, še preden jim dovolijo (omogočijo) vstop na njihovo ozemlje? Nič. Ker nekatere arabske države preprosto ne želijo skleniti readmisijskih sporazumov z državami članica EU niti države članice EU za njihove državljane ne bodo odpravile vizumske obveznosti. Da bo uvajanje sistema Etias in morebitnih drugih podobnih ukrepov najbrž spremljalo več paradoksov, so pred časom opozarjali tudi že nekateri hrvaški mediji. Večernji list je, na primer, poročal, da bi si vse druge članice EU, ne nazadnje tudi Slovenija, rade zagotovile možnost vračanja migrantov, ki jim ne bodo pogodu, na Hrvaško, medtem ko jih v Srbijo ali Grčijo niti ne bi poskušale vračati »zaradi tamkajšnjih neurejenih razmer«. Hrvaška je sicer članica EU, vendar je mogoče tudi na podlagi njene nezaupljivosti, na podlagi tega, da očitno dvomi o evropski uporabi enakih vatlov v odnosu do drugih držav, iz katerih v notranjost EU potujejo tujci, sklepati, da nekateri predlogi morda res še niso optimalno dorečeni.