Pregled leta: Trump od mirovnika do grožnje tretje svetovne vojne: Gaza v ruševinah, Ukrajina v slepi ulici, svet v recesijskem krču

Leto, ki se izteka prav veliko dobrih novic na svetovnem prizorišču ni prineselo. Miru v Ukrajini še vedno ni, Gaza je izbrisana s sveta, narava je večkrat pokazala svojo uničujočo moč. V nadaljevanu preverite, kateri svetovni dogodki so zaznamovali leto 2025.

1. Trump se je vrnil

Odkar se je januarja za drugi mandat vrnil v Belo hišo, je republikanski predsednik Donald Trump napadal nasprotnike, v mestih z večinskim demokratskim volilnim telesom napotil narodno gardo, poskušal ustrahovati medije in se bojevati proti programom raznolikosti in vključevanja. Začel je tudi obsežne diplomatske pobude, z mešanimi rezultati.  Ankete kažejo, da so Američani vse bolj nezadovoljni z gospodarskimi razmerami, zlasti z življenjskimi stroški. Boleči porazi na lokalnih volitvah so njegovo stranko pred jesenskimi vmesnimi volitvami postavili v občutljiv položaj.

2. Premirje v Gazi

Ameriški pritiski so privedli do premirja med Izraelom in Hamasom, dve leti po začetku uničujoče vojne v Gazi. Dogovor je omogočil vrnitev zadnjih preživelih talcev in večine posmrtnih ostankov umrlih v Izrael, v zameno za izpustitev palestinskih zapornikov. Prav tako je omogočil povečanje dotoka humanitarne pomoči v Gazo, čeprav še vedno močno pod ravnmi, potrebnimi za zadovoljitev potreb območja, opozarjajo ZN in humanitarne nevladne organizacije. Vendar pa so se kot zelo občutljiva izkazala pogajanja o naslednjih korakih v Trumpovem mirovnem načrtu, zlasti o razorožitvi Hamasa. Izrael je v zadnjih tednih v Gazi izvedel več smrtonosnih letalskih napadov, za katere trdi, da so povračilo za napade Hamasa. Izrael je z ameriško pomočjo junija izvedel tudi napade na iranska jedrska obrata, septembra pa je Izrael v napadu v Katarju za tarče izbral predstavnike Hamasa.

3. Neuspešna pogajanja glede Ukrajine

Trumpov prihod v Belo hišo je dal nov zagon prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini, ki jo je sprožila ruska invazija leta 2022. Njegove simpatije so se večkrat prevesile enkrat na stran ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, drugič spet na stran ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer se Kijev boji, da bi bil lahko prisiljen v dogovor pod pogoji Moskve. Februarja je Trump Zelenskega v ovalni pisarni ošteval, da tvega tretjo svetovno vojno in da ne spoštuje ameriškega ljudstva. Ker neposredna pogajanja med Rusijo in Ukrajino niso prinesla napredka, je Trump avgusta gostil Putina na Aljaski, a se je vrh končal predčasno, pri čemer je Washington Moskvo obtožil, da ni resno zavezana končanju vojne.  Trump je nato uvedel svoj prvi obsežnejši paket sankcij proti Rusiji.Mednarodna pogajanja so potekala konec novembra na podlagi osnutka ameriškega načrta. Vendar sta Kijev in njegovi evropski zavezniki prvo različico ocenili kot v veliki meri naklonjeno Moskvi. Medtem so ruske sile počasi napredovale ob ogromnih človeških in finančnih stroških za obe strani in ukrajinska mesta obstreljevale z rekordnim številom raket in dronov.

4. Svetovna trgovinska vojna

Donald Trump je uvedel več valov carin na uvoz in na celotne panoge, ki jih je označil za strateške, kot so jeklo, aluminij in baker. To je sprožilo trgovinski spor, ki je pretresel svetovno gospodarstvo. Ker so prizadete države razmišljale o povračilnih ukrepih ali jih že uvedle, so naporna pogajanja prinesla številne dogovore, tudi z Evropsko unijo in Kitajsko.

V Severni Ameriki se ameriški uradniki še vedno pogajajo z Mehiko, medtem ko so bila pogajanja s Kanado prekinjena. Pod pritiski, naj zniža življenjske stroške za Američane, se je Trump sredi novembra odločil odpraviti carine na nekatere prehranske izdelke, kot sta kava in govedina.

5. Novi papež

Robert Francis Prevost, star 69 let, je 8. maja postal prvi ameriški papež po smrti svojega predhodnika Frančiška, ki mu je dolga leta svetoval.  Bel dim nad Sikstinsko kapelo je razglasil izvolitev 267. poglavarja Katoliške cerkve po konklavu, ki je trajal manj kot 24 ur. Duhovnik, rojen v Chicagu, ki je skoraj 20 let deloval kot misijonar v Peruju in tam naposled tudi pridobil državljanstvo, si je izbral ime Leon XIV. Po argentinskem predhodniku je stopil v njegove čevlje s poudarjanjem skrbi za revne, migrante in okolje. Konservativnim krogom je namenil posebno sporočilo, saj je vsaj kratkoročno izključil posvečenje žensk v diakoninje in priznanje istospolnih zakonov.

6. Spektakularni rop v Louvreu

19. oktobra so se storilci s pomočjo pohištvene lestve povzpeli v pariški muzej Louvre.  Na skuterjih so pobegnili z dragulji krone v vrednosti 88 milijonov evrov, pri čemer so na poti izgubili krono, posuto z diamanti.

Drzen rop je polnil časopisne naslovnice po vsem svetu in sprožil razprave o varnosti v najbolj obiskanem muzeju na svetu. Trije moški, osumljeni sodelovanja, so bili obtoženi in priprti, ukradenega zaklada pa še niso našli.

7. Katastrofalno vreme

Po navedbah znanstvenikov so zaradi podnebnih sprememb, ki jih poganja človekova dejavnost, izredni vremenski pojavi vse pogostejši, smrtonosnejši in uničujočejši. Orkan Melissa, eden najmočnejših, kar jih je kdaj prizadelo Karibe, je opustošil cele predele Jamajke ter povzročil poplave na Haitiju in na Kubi. V jugovzhodni Aziji so Filipine v dveh mesecih prizadeli tajfuni Ragasa, Kalmaegi in Fung-wong, Vietnam pa so pustošili nevihte, poplave in zemeljski plazovi. V Evropi so visoke temperature in vse hujši gozdni požari privedli do rekordne površine pogorišč v poletnih mesecih.