Pri 14 letih je osupnila svet, nato postala ujetnica režima: filmski pobeg legendarne Nadie Comăneci (VIDEO)

Bila je čudežni otrok, nacionalna junakinja in dekle, ki je za vedno spremenilo gimnastiko. Toda za bleščečimi medaljami Nadie Comăneci se je skrivala precej temnejša zgodba. Strogi treningi, lakota, nadzor tajne službe in življenje pod komunističnim režimom so jo nazadnje pripeljali do odločitve, da tvega vse in pobegne iz domovine.

Nadia Comăneci je imela komaj 14 let, ko je na olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976 dosegla nekaj, kar se je do tedaj zdelo skoraj nemogoče. Za svojo vajo na dvovišinski bradlji je prejela prvo popolno desetico v zgodovini olimpijske gimnastike. Semafor na tak dosežek sploh ni bil pripravljen, zato je namesto 10,00 pokazal 1,00. Šele čez nekaj trenutkov je občinstvo dojelo, da je bilo priča zgodovini.

V Montrealu je Nadia prejela kar sedem popolnih desetic ter osvojila tri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Njena podoba je čez noč obkrožila svet, po vrnitvi v Romunijo pa so jo sprejeli kot nacionalno junakinjo. Bila je ena najbolj prepoznavnih športnic na svetu, čeprav je bila še otrok.

Za popolnostjo naj bi se skrivali lakota, udarci in poniževanje

Nadia Elena Comăneci se je rodila leta 1961 v današnjem Oneştiju v Romuniji. Že pri šestih letih jo je opazil trener Béla Károlyi in hitro je postalo jasno, da ima izjemen talent. A sijaj medalj naj bi imel tudi zelo visoko ceno. Romunski zgodovinar Stejărel Olaru je po preučevanju dokumentov nekdanje tajne službe Securitate opisal metode, ki naj bi jim bile izpostavljene mlade gimnastičarke. Dokumenti naj bi govorili o žaljenju, udarcih, nadzorovanju telesne teže in odrekanju hrane. V enem od zapisanih primerov naj bi Nadia pobegnila s treninga, potem ko ji je Károlyi domnevno dejal, da mora na potovanju »jesti zrak«. Lačna si je nato sama kupila sir.

Obenem naj bi jo država začela nadzorovati že pri 13 letih. Tajna služba je spremljala njeno zasebno življenje, prisluškovala pogovorom in zbirala informacije od ljudi iz njenega okolja. Njena svetovna slava je bila za režim Nicolaea Ceaușescuja dragocena, saj je bila Nadia obraz uspešne Romunije, ki ga je oblast želela kazati svetu. Njena osebna svoboda pa je bila vse bolj omejena.

FOTO: Daniel Mihailescu/ Afp

Dolga leta so krožile tudi temačne govorice o njenem odnosu z diktatorjevim sinom Nicujem Ceaușescujem. Pojavljale so se trditve o prisilnem razmerju in zlorabah, vendar jih Nadia ni potrdila. Nasprotno, večkrat je zanikala, da bi bila njegova ljubica, in poudarila, da je bil njun stik povezan z njenim delom.

Športna pravljica se je končala, nadzor pa ne

Kljub vsem pritiskom je Nadia še naprej osvajala medalje. Na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980 je osvojila dve zlati in dve srebrni medalji. Olimpijsko kariero je končala z devetimi odličji, od tega petimi zlatimi. Tekmovalno pot je sklenila leta 1984. Ko sta Béla in Márta Károlyi leta 1981 prebegnila v ZDA, je oblast postala še bolj sumničava. Bali so se, da bi podobno storila tudi njihova največja športna zvezda. Nadijino gibanje so zato še bolj omejili.

Novembra 1989 se je odločila, da je dovolj

S pomočjo romunskega emigranta Constantina Panaita je sklenila ilegalno zapustiti državo. O načrtu ni smela povedati niti staršem. S seboj ni vzela olimpijskih medalj niti družinskih fotografij.

Čez blato in ledeno vodo proti svobodi

Njen pobeg je bil kot prizor iz filma. Ponoči je več ur hodila skozi temo, blato in ledeno vodo proti madžarski meji. V daljavi je slišala pse mejnih stražarjev, ves čas pa se je zavedala, da bi jo ob prijetju lahko zaprli.

Pozneje je svojo odločitev pojasnila z besedami, da je sanjala o življenju v svobodni državi. Prek Madžarske in Avstrije je konec novembra 1989 prispela v ZDA. Le nekaj tednov pozneje se je Ceaușescujev režim zrušil.

Toda tudi prvi meseci na Zahodu zanjo niso bili preprosti. Panait naj bi po njenih poznejših besedah nadzoroval njeno gibanje, stike in celo izjave za medije. Ko se je od njega odmaknila, se je preselila v Montreal in počasi znova prevzela nadzor nad svojim življenjem.

Ljubezen je našla pri človeku, ki ga je poznala že kot najstnica

Ameriškega gimnastičarja Barta Connerja je prvič srečala že leta 1976, ko je imela 14 let, on pa 17. Fotograf ju je takrat prosil, naj skupaj pozirata, Conner pa jo je poljubil na lice. Njuni poti sta se nato razšli, ponovno pa sta se zbližala leta 1991. Prijateljstvo je sčasoma preraslo v ljubezen.

Aprila 1996 sta se poročila v Bukarešti. Poroka je bila v Romuniji velik dogodek, za Nadio pa tudi simbolična vrnitev v državo, iz katere je le sedem let prej pobegnila. Deset let pozneje, junija 2006, se jima je rodil sin Dylan Paul Conner. Nadia je bila takrat stara 44 let. Aprila letos sta z Bartom praznovala 30 let zakona. Danes živita v Oklahomi, povezana pa sta z gimnastiko, športnimi projekti in dobrodelnostjo.