Pri komaj 17 letih zaradi samomora izgubil brata: »Dvajset minut sem ga neprekinjeno oživljal« (VIDEO)

Ko je bil Ben West star 17 let, je izgubil mlajšega brata Sama. Tistega jutra, ko se je pripravljal na šolo, ga je iz vsakdanjega ritma predramilo materino kričanje. Stekel je v zgornje nadstropje in v sobi našel nezavestnega brata. Nemudoma ga je začel oživljati, vendar mu ga po približno dvajsetih minutah ni uspelo rešiti. Sam si je po diagnozi klinične depresije vzel življenje pri komaj petnajstih letih. West se tega obdobja danes spominja kot nenadnega preloma: »Naslednji dan sem imel občutek, kot da sem čez noč odrasel.«

Izkušnja je odločilno zaznamovala njegovo nadaljnjo pot. V letih po bratovi smrti je začel postopoma javno govoriti o duševnem zdravju, najprej v šolskem okolju, kasneje pa tudi širše. Njegovo delovanje se je razširilo na sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in političnimi odločevalci. Osredotočil se je na ozaveščanje o samomoru med mladimi ter na pomen dostopne in pravočasne strokovne pomoči. Sčasoma je aktivizem postal njegovo osrednje poklicno področje.

Preprosta ideja z globalnim dosegom

Osem let po bratovi smrti je West ustanovil projekt Reasons to Stay (Razlogi za življenje), digitalno platformo, namenjeno podpori posameznikom v duševni stiski. Koncept temelji na anonimnih pismih, ki jih pišejo prostovoljci z vsega sveta. Obiskovalci spletne strani ob vsakem obisku prejmejo naključno izbrano pismo s sporočilom podpore ali razumevanja. Vsa pisma pred objavo pregledajo strokovnjaki, da zagotovijo varnost in primernost vsebine. Po besedah ustanovitelja je namen projekta ustvariti prostor, kjer lahko posameznik v trenutku stiske naleti na neposredno, osebno nagovorjeno sporočilo. »Ko nekdo pride na stran in išče razlog, da bi vztrajal, lahko prebere eno od teh pisem,« pojasnjuje West.

Projekt je v kratkem času dosegel izrazit mednarodni odziv. Razširil se je v več kot 170 držav, število posredovanih pisem pa je preseglo milijon. Platforma še naprej dnevno prejema nova sporočila podpore. West ob tem poudarja, da pobuda ne nadomešča strokovne obravnave, temveč predstavlja dodatno obliko podpore v trenutkih, ko posameznik potrebuje občutek bližine. »V takih trenutkih ljudje ne potrebujejo popolnih odgovorov, temveč občutek, da niso sami.« Westovo delovanje poteka tudi v širšem kontekstu razprav o dostopnosti storitev duševnega zdravja. V Združenem kraljestvu opozarja na dolge čakalne dobe in potrebo po sistemskih izboljšavah, zlasti za mlade, ki pogosto ostajajo brez pravočasne pomoči.

Slovenija nad evropskim povprečjem

Podobni izzivi so prisotni tudi v Sloveniji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2024 zaradi samomora umrlo 363 ljudi. Samomorilni količnik je znašal 17,09 na 100.000 prebivalcev, pri čemer so moški izrazito bolj ogrožena skupina. Kljub dolgoročnemu upadu v zadnjih desetletjih Slovenija ostaja nad povprečjem Evropske unije. Po primerljivih podatkih Eurostat se Slovenija uvršča med države z višjo stopnjo samomorilnosti v evropskem prostoru. Podatki kažejo tudi na regionalne razlike znotraj države, pri čemer so nekatera območja dolgoročno bolj obremenjena. 

Primer pisma FOTO: Posnetek Zaslona

Na nacionalni ravni se izvajajo različni ukrepi za izboljšanje stanja. Med pomembnejšimi so programi v okviru nacionalnega programa duševnega zdravja ter širitev mreže centrov za duševno zdravje, ki naj bi izboljšali dostopnost pomoči in omogočili zgodnejše prepoznavanje stisk. Strokovnjaki ob tem poudarjajo tudi pomen zmanjševanja stigme in spodbujanja odprtega pogovora o duševnem zdravju.

Zgodba Bena Westa in projekt Reasons to Stay tako ponazarjata, kako lahko osebna izkušnja preraste v širšo pobudo z mednarodnim dosegom. Hkrati opozarjata na pomen pravočasne podpore ter na dejstvo, da vprašanje duševnega zdravja ostaja eden ključnih javnozdravstvenih izzivov sodobne družbe.