Pri nas čebelarji počivajo, medena sezona v Bangladešu pa je na vrhuncu

Medtem ko čebele in čebelarji pri nas trenutno počivajo, je v Bangladešu zdaj vrhunec sezone pridelave medu. Gorčična polja so v polnem razcvetu, neutrudni čebelarji pa pobirajo med iz panjev, ki so razpostavljeni med rastlinami. Zima je najugodnejše obdobje za pridelavo medu v nekaterih delih Bangladeša, vključno z Manikganjem, približno 60 kilometrov severozahodno od prestolnice Dake.

»Obsežna območja gorčičnih polj so se obarvala živo rumeno in privabljajo na tisoče čebelarjev selivcev in njihove čebele iz vse države. Do sredine januarja je bilo postavljenih več kot 10.000 panjev, saj se pridelava medu s cvetenjem, ki traja skoraj dva meseca, povečuje,« je povedal avtor osupljivih posnetkov Salim Reza. V Bangladešu je pridelava medu drugačna kot pri nas: »Čebelarji začasno postavijo panje v bližini kmetijskih zemljišč, da bi izkoristili sezono visokega donosa. V ugodnih vremenskih razmerah vsak panj proizvede povprečno štiri do pet kilogramov medu na teden,« razkriva Salim. Pridelava medu je pomemben dejavnik lokalnega gospodarstva. V minuli sezoni so ga v Manikganju pridelali več kot 165.000 kilogramov, kar je ustvarilo prihodke, višje od 400.000 evrov. Z medeno industrijo se preživljajo tako kmetje in čebelarji kot tudi sezonski delavci in prevozniki.

Regija v bližini glavnega mesta živi večinoma od kmetijstva.

Manikganj je sicer znan po bogati zgodovini, naravnih lepotah in osupljivi kulturni dediščini. Ima približno 1,5 milijona prebivalcev, ki se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom. V regiji sobivata muslimanska in hindujska skupnost. Prebivalci tega dela Bangladeša so znani po trdem delu in gostoljubnosti. Za okrožje je značilna mešanica nizkih ravnic, kmetijskih zemljišč in več rek, vključno z rekami Padma, Jamuna in Ichhamati.