Hudi udarec za mlade muslimanke: pri naših sosedih prepovedali naglavne rute, globe so visoke

V Avstriji je ob začetku novega šolskega leta danes začela veljati prepoved nošenja islamskih naglavnih rut za dekleta, mlajša od 14 let. Omejitev velja za javne in zasebne izobraževalne ustanove po vsej državi. Novo šolsko leto se je sicer danes v sosednji državi začelo v treh od devetih zveznih dežel. Deklicam, mlajšim od 14 let, je v skladu z zakonom v avstrijskih šolah prepovedano nošenje vsakršnega pokrivala, ki pokriva glavo v skladu z islamsko tradicijo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Izjeme veljajo za pouk in šolske prireditve zunaj šole.

Za kršitve so predvidene globe do 800 evrov, ki se lahko izrečejo večkrat. Ministrica za integracijo Claudia Bauer iz avstrijske Ljudske stranke (ÖVP) je po poročanju BBC dejala, da je naglavna ruta »znak zatiranja in sredstvo za nadzor deklet že od zgodnjega otroštva«. Kritiki pa opozarjajo, da novi zakon spodbuja protimuslimansko ozračje v državi in bi lahko bil protiustaven.

Zakon, ki so ga predlagale koalicijske ljudska stranka (ÖVP), Socialni demokrati in Neos, je decembra lani z veliko večino sprejel avstrijski parlament. Proti so glasovali poslanci Zelenih, ki so menili, da je v nasprotju z ustavo. V Avstriji, kjer v zadnjih letih narašča nenaklonjenost do priseljencev, zlasti do muslimanov, je konservativna vlada zakon zagovarjala v imenu zaščite deklic in najstnic. Prvi poskus prepovedi, ki jo je leta 2019 skušala doseči takratna avstrijska vlada, je leto kasneje zavrnilo ustavno sodišče, ki je zakon označilo za diskriminatoren.

Novo šolsko leto se je v Avstriji danes začelo na Dunaju, v Spodnji Avstriji in Gradiščanskem, v drugih zveznih deželah se bo začelo prihodnji teden.

Avstrija pri omejevanju hidžaba v šolah ni osamljen primer. Francija že od leta 2004 v javnih osnovnih in srednjih šolah prepoveduje očitne verske simbole, med njimi islamske naglavne rute, v flamski šolski mreži GO! v Belgiji pa velja prepoved vseh vidnih verskih simbolov. Na Kosovu obstaja administrativna prepoved »verskih uniform«, ki se uporablja tudi za hidžab, vendar tamkajšnji varuh človekovih pravic opozarja na vprašljivo pravno podlago in neenotno izvajanje.

Nizozemska, Norveška, Danska, Luksemburg in več drugih evropskih držav imajo različne prepovedi popolnega ali delnega zakrivanja obraza tudi v šolah, toda to ni prepoved običajnega hidžaba. Nizozemska vlada denimo izrecno pojasnjuje, da njena prepoved v izobraževalnih ustanovah velja za burko in nikab, ne pa za naglavne rute.

Kako je v Sloveniji?

V Sloveniji drugače kot po novem v Avstriji splošne prepovedi islamskih naglavnih rut v šolah ni. Ustava zagotavlja svobodno izpovedovanje vere tudi v javnem življenju, Zakon o verski svobodi pa prepoveduje diskriminacijo zaradi verskega prepričanja in njegovega izražanja. Tudi raziskovalna služba državnega zbora je leta 2025 ugotovila, da slovenska zakonodaja nošenja verskih oblačil v šolah ne prepoveduje. Varuh človekovih pravic je že pred leti ob primeru učenke s hidžabom opozoril, da je nošenje naglavne rute ustavno varovano in da v Sloveniji ni zakonske podlage za splošno prepoved.

Politični poskusi omejevanja muslimanskih pokrival so sicer že bili, vendar so se nanašali predvsem na burko in nikab, ki zakrivata obraz, ne pa na hidžab. Leta 2015 je državni zbor takšen predlog SDS zavrnil.

Poslanec SDS Žan Mahnič je leta 2024 vlado pozval, naj pripravi zakon o prepovedi burk in nikabov na javnih mestih, a do vložitve zakona v državni zbor ni prišlo. Podobno se je končala državljanska pobuda konec leta 2025. Ministrstvo za kulturo jo je februarja 2026 zavrnilo z oceno, da popolno zakrivanje obraza v Sloveniji ni tako razširjeno, da bi obstajala nujna družbena potreba po splošni prepovedi.