Prihaja razpad Putinovega vpliva? Vsi njegovi prijatelji končajo »v zaporu ali v peklu«

Ruski predsednik Vladimir Putin se je po smrti iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja odzval z ostrimi besedami. Dogodek je označil za »umor, storjen v ciničnem kršenju vseh norm človeške morale in mednarodnega prava«. Medtem iz Evrope prihajajo povsem drugačne ocene o položaju Kremlja: estonski zunanji minister Margus Tsahkna meni, da se Putinova moč na mednarodnem prizorišču opazno krha. Po njegovih besedah je ruski predsednik danes vse bolj osamljen. »Vsi Putinovi prijatelji so že v raju ali v peklu, verjetno v peklu, ali pa sedijo v zaporu. Nekaj jih je še ostalo. Severna Koreja, recimo tudi Kitajska, morda še kdo. Toda bistvo zgodbe je, brez šale, da Putinova avtoriteta razpada,« je dejal. Ob tem je poudaril, da sta vodstvi Kitajske in Severne Koreje sicer stabilni, vendar se vpliv Moskve na avtoritarne režime po svetu zmanjšuje. Rusija medtem nadaljuje vojno v Ukrajini, zahodne države pa pritisk na Moskvo stopnjujejo s sankcijami in vojaško podporo Kijevu.

Estonski premier Kristen Michal je pred tem poudaril, da je o razmerah v stalnih stikih z ameriškimi predstavniki. Nedavno se je sestal tudi z ameriškim veleposlanikom v Estoniji Romanom Pipkom. Ob tem je omenil, da se Putinov krog zaveznikov krči. Po njegovih besedah je med njimi tudi venezuelski predsednik Nicolás Maduro, ki je bil januarja 2026 izročen Združenim državam in je zdaj v priporu v New Yorku. Michal je dodal, da je za svet bolje, če jedrske zmogljivosti in drugo močno orožje niso v rokah avtoritarnih režimov. Če bi Estonijo zaprosili za pomoč, bi jo po njegovih besedah preučili in bili pripravljeni pomagati zaveznikom.

FOTO: Mikhail Metzel Via Reuters

Višje cene nafte so dobre za Rusijo

V ozadju političnih izjav poteka tudi širša geopolitična igra. Po oceni nekaterih analitikov Kremelj v zaostrovanju napetosti med Združenimi državami, Izraelom in Iranom vidi priložnost, ne le tveganja. Višje cene nafte bi Rusiji prinesle več prihodkov od izvoza energentov, kar bi posredno pomagalo financirati vojno v Ukrajini. Moskva se hkrati skuša predstaviti kot potencialni posrednik v konfliktu. Analitičarka Ivana Stradner iz Fundacije za obrambo demokracij meni, da ruska ponudba za posredovanje nima veliko opraviti z mirom. »To je, kot da bi od piromana zahtevali, naj postane gasilec.« Po njenem mnenju želi Kremelj predvsem pokazati svojo moč in si izboljšati pogajalski položaj glede Ukrajine. Rusija je namreč Iran dolga leta podpirala z orožjem, jedrskim sodelovanjem in pomočjo pri izogibanju sankcijam, zato številni dvomijo o njeni verodostojnosti v vlogi posrednika.

Putin je ob smrti Hameneja poudaril tudi pomen odnosov med Moskvo in Teheranom. Dejal je, da se bo ajatole v Rusiji spominjalo kot izjemnega državnika, ki je pomembno prispeval k razvoju prijateljskih odnosov med državama in jih povzdignil na raven celovitega strateškega partnerstva. Sožalje je Kremelj prek uradnega kanala na Telegramu poslal iranskemu predsedniku Masudu Pezeškianu. Rusko zunanje ministrstvo je medtem ostro obsodilo skupno ameriško-izraelsko vojaško operacijo v Iranu in jo označilo za vnaprej načrtovan ter neizzvan akt oborožene agresije proti suvereni državi članici Združenih narodov. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da Rusija razmere natančno spremlja in analizira. Po ocenah analitikov Putin za zdaj še ni izrekel neposrednih groženj, vendar je v ruskem političnem prostoru čutiti vse več jeze.

Nekateri ruski politiki pozivajo k precej ostrejšemu odzivu. Poslanec Aleksej Žuravljev, podpredsednik obrambnega odbora državne dume, je Putina pozval, naj Iranu takoj ponudi vojaško pomoč. Po njegovem mnenju se Rusija ne bi smela omejiti zgolj na diplomatske proteste, temveč stopiti ob bok Teheranu z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi z vojaško podporo. Predlagal je celo oblikovanje širše vojaške koalicije avtoritarnih držav. Še dlje je šel ruski ideolog Aleksander Dugin, ki velja za enega izmed vplivnejših Putinovih zaveznikov. Napade na Iran je opisal kot del sistematičnega uničevanja ruskih zaveznikov. »Drug za drugim se naši zavezniki sistematično uničujejo. Jasno je, kdo je naslednji, in jasno je, kaj pomenijo pogajanja s takšnim sovražnikom. Najpomembnejše zdaj, za Iran, za Rusijo in za človeštvo, je dolg vojni na Bližnjem vzhodu.«