Prvi medzvezdni obiskovalec našega osončja

Astronomi in drugi znanstveniki so nedavno zavzeto opazovali skrivnostni asteroid, ki je potoval iz medzvezdnega prostora prek našega sončnega sistema v zelo strmi poti letenja. Šlo je za prvi potrjeni objekt ali predmet, ki je k nam prišel iz nekega drugega ozvezdja. Novi podatki razkrivajo, da je medzvezdni vsiljivec kamniti cigarasto oblikovani predmet z nekoliko rdečkastim odtenkom. Odkritelji so ga imenovali Oumuamua, kar v havajskem jeziku pomeni sel, ki je prišel od daleč.

Asteroid je dolg kar 400 metrov in zelo podolgovate oblike. Bil naj bi desetkrat toliko dolg, kot je širok. Gre za razmerje, ki je večje, kot je značilno za kateri koli znani asteroid ali komet, ki so ga opazili v našem sončnem sistemu. Čeprav je ta podolgovata oblika res kar presenetljiva in drugačna, lahko podaja namige, kako nastajajo in se oblikujejo drugi zvezdni sistemi. Opazovanja je deloma financirala ameriška vesoljska agencija Nasa in o tem je 20. novembra poročala ugledna znanstvena revija Nature.

Dolga pot po galaksiji

Raziskovalci namigujejo, da je ta nenavadni predmet taval ali potoval po naši galaksiji ali Rimski cesti, morda celo več sto milijonov let, preden je po naključju naletel na naš sončni sistem. »Več desetletij smo razpravljali, da obstajajo takšni objekti v vesolju in zdaj, prvič v zgodovini, imamo neposredni dokaz za njihov obstoj,« pravi Thomas Zurbuchen, pomočnik administratorja Nase pri znanstvenem direktoratu. »Gre za zgodovinsko odkritje, ki odpira novo okno za proučevanje nastanka in oblikovanja drugih sončnih sistemov,« še dodaja znanstvenik.
Takoj zatem, ko so ta skrivnostni objekt prvič zaznali, se je v opazovanje vključilo več različnih observatorijev po svetu. Med njimi tudi ESO ali Evropski južni observatorij v Čilu, ki upravlja zelo velik teleskop. Z njim so merili svetlost, orbito ali potovanje in barvo. Ravno tako sta bila v proučevanje vključena Inštitut za astronomijo in njegov observatorij na Havajih. Tam so kmalu ugotovili, da obstaja velika razlika v svetlobi, ki jo oddaja asteroid, kar jih je vodilo k sklepu, da gre za dolgo ali iztegnjeno nebesno telo. Ugotovili so, da ima rdečkast odtenek.
Vse te lastnosti so nakazovale, da je Oumuamua gosto nebesno telo, verjetno sestavljeno iz kamnin in morda celo kovin, vendar brez vode ali ledu. Površina se je pordečila kot posledica več sto milijonov let potovanja v vesoljskem prostoru in izpostavljanja sevanju kozmičnih žarkov.

Odšel bo proti Pegazu

Kar nekaj drugih teleskopov na Zemlji je sledilo in proučevalo to skrivnostno nebesno telo. V vesolju sta mu sledila Nasina vesoljska teleskopa Hubble in Spitzer. Oumuamua je še pred nekaj dnevi (20. novembra) potoval relativno na Sonce s hitrostjo 38,3 kilometra na sekundo oziroma 137.880 kilometrov na uro in je bil tedaj 200 milijonov kilometrov oddaljen od Zemlje, kar pomeni razdaljo med Marsom in Jupitrom. Objekt je 1. novembra prečkal Marsovo orbito, Jupitrovo bo prečkal v maju 2018, Saturnovo pa v januarju 2019, nato bo zapustil naš sončni sistem v smeri ozvezdja Pegaz. Seveda se bodo opazovanja observatorijev na Zemlji nadaljevala in bodo potekala tako dolgo, dokler objekt ne bo postal prešibak, kar se lahko zgodi že sredi decembra.
Zgodovinsko odkritje je prišlo na plan 19. oktobra, ko je posebni instrument na teleskopu univerze na Havajih, njegovi nalogi sta opazovanje in sledenje asteroidov in kometov, prvič zaznal to skrivnostno nebesno telo. Prvi izračuni so nakazovali, da je predmet prišel iz smeri svetle zvezde Vega, vendar so to teorijo zaradi različni vzrokov opustili. Čeprav so ga sprva označili kot komet, so opazovanja ESO in drugih teleskopov razkrila, da ni znakov aktivnosti, značilnih za komete. Zdaj so ga strokovno označili kot medzvezdni asteroid ali 1/2017 U1. Zraven so mu seveda dodali ime Oumuamua.

Astronomi in drugi strokovnjaki ocenjujejo, da takšni medzvezdni asteroidi vsako leto vsaj enkrat potujejo prek našega sončnega sistema, vendar so prešibki, da bi jih zaznali, tako da so jih zgrešili. No, z novimi in izpopolnjenimi napravami, kot je ta, ki jo imajo na Havajih, obstajajo možnosti za nova odkritja, kot še nikoli prej. »Kar je najbolj presenetljivo in zanimivo,« navaja Paul Chodas, ki v Nasinem centru JPL v Pasadeni vodi enoto za proučevanje asteroidov, »je to, da je nenavadni obiskovalec iz nekega oddaljenega zvezdnega sistema takšne oblike, ki je še nismo nikoli videli v našem sončnem sistemu.«