
Galerija

Med možnimi scenariji naj bi bili kibernetski napadi, uporaba neoznačenih oboroženih skupin, provokacije na vzhodnem krilu Nata ali omejen vdor na ozemlje katere od članic. Ameriške ocene naj bi časovno možnost takšnih potez umeščale v obdobje med letoma 2026 in 2029, vendar poudarjajo, da bi bil večji klasični vojaški napad zaenkrat še v drugem planu.
Po ocenah ameriških uradnikov morebitni ruski napad ne bi bil namenjen osvajanju ozemelj, temveč predvsem preverjanju, ali bi se bo NATO v skladu s 5. členom Severnoatlantske pogodbe res odzval enotno. Ta določa, da se napad na eno članico obravnava kot napad na vse. Največ skrbi naj bi bilo povezanih z državami na vzhodnem krilu zavezništva, predvsem baltskimi državami in Poljsko, kjer so se že pojavljale skrbi zaradi ruskih provokacij. Podobna opozorila so v preteklosti prihajala tudi iz evropskih držav.

Moskva sicer redno zavrača očitke, da pripravlja napad na članice NATA, in trdi, da gre za zahodno propagando. Zahodne države pa opozarjajo, da je ruska invazija na Ukrajino leta 2022 pokazala pripravljenost Kremlja za uporabo vojaške sile proti sosednji državi. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil neposreden napad na članico Nata bistveno drugačen od vojne v Ukrajini, saj naj bi, enako kot domneva, a hkrati tudi dvomi Putin, sprožil aktivacijo 5. člena in neposredno soočenje med Rusijo in celotnim zavezništvom.