Medtem ko je obrambna zveza Nato na robu razpada zaradi konflikta med ZDA in Evropsko unijo okrog Trumpove napovedi priključitve Grenlandije, se v Kremlju muzajo in nazdravljajo od veselja. Rusija in Kitajska sta velesili, ki bosta od razpada Nata in vzpostavljanja novega svetovnega reda imeli največ. Zato je razumljivo, da ruski analitiki, ki preko ruskih državno nadzorovanih medijev povzemajo uradna in manj uradna stališča ruskega predsednika Vladimirja Putina, težko skrivajo navdušenje.

Največja širitev ozemlja ZDA v zgodovini

Politična komentatorka ruskega državnega RT Nadežda Romanenko je zapisala, da Trumpa čaka zapis v ameriške in globalne zgodovinske knjige, če mu bo res uspelo kupiti Grenlandijo. »Zgodovina pomni samo rezultate, ne glede na metode. In nihče ne more reči, da ne gre za največjo širitev ozemlja ZDA v celotni zgodovini!«, je zapisala. Še pred nekaj leti bi taka ideja zvenela le kot provokacija Donalda Trumpa. Danes pa smo v razmerah, ko je možno vse. Če bi se to zgodilo, bi šlo za dogodek, ki bi v hipu presegel dnevno politiko in se zapisal naravnost v učbenike zgodovine – ameriške in svetovne, dodaja Romanenkova: »Ne bi šlo le za politični spektakel, temveč za enega največjih teritorialnih premikov moderne dobe. Grenlandija s svojimi približno 2,17 milijona kvadratnih kilometrov ni obrobni kos ledu, temveč ozemlje, primerljivo z znamenitim nakupom Louisiane leta 1803 in celo večje od Aljaske, ki so jo ZDA kupile leta 1867. Če bi se Grenlandija pridružila Združenim državam, bi te po skupni površini prehitele Kanado in postale druga največja država na svetu – takoj za Rusijo. V svetu velikost, naravni viri in strateška globina še vedno pomenijo ogromno. Takšna širitev bi bila jasen signal: ameriška globalna moč ni relikt preteklosti, ampak še vedno zelo živa realnost.«

Donald Trump. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Strateška lega in surovine

Grenlandija ni pomembna le zaradi zemljevida. Leži v samem središču Arktike, ki se zaradi podnebnih sprememb hitro spreminja iz ledene periferije v novo geopolitično središče. Taljenje ledu odpira nove pomorske poti, skrajšuje trgovske povezave med Azijo, Evropo in Severno Ameriko ter razkriva podmorske vire, ki so bili doslej nedostopni. Na Grenlandiji se že danes nahaja ključna ameriška infrastruktura za radarski nadzor in sledenje objektom v vesolju. Njena lega je strateško neprecenljiva: blizu je tako Severni Ameriki kot Evropi, hkrati pa na pragu rastočega rivalstva z Rusijo in Kitajsko v arktičnem prostoru. Poleg tega geologi že dolgo opozarjajo na potencialna nahajališča redkih zemelj in drugih kritičnih mineralov – surovin, brez katerih si sodobne tehnologije ni več mogoče predstavljati.

V Kremlju opozarjajo sledeče: ameriška zgodovinska zavest ima zanimivo lastnost – poveličuje rezultate, ne postopkov. Nakup Louisiane je danes slavljen kot vizionarska poteza, redko pa se omenja, da je bil takrat ustavno zelo sporen. Nakup Aljaske je bil v svojem času zasmehovan kot »Sewardova neumnost«, danes pa velja za šolski primer strateškega načrtovanja. Grenlandija bi bila po površini celo največja enkratna razširitev ameriškega ozemlja v zgodovini. Že samo to bi vsakega predsednika potisnilo med najvplivnejše voditelje države. Trump bi bil – ne glede na ocene njegove osebnosti – neizogibno omenjan ob Jeffersonu in drugih najpomembnejših osebnostih ameriške zgodovine.

Putinova analitičarka: zgodovina ima to 'grdo' navado, da pravila zapiše po tem, ko so premiki že opravljeni

Če bi bil nakup miren, pravno urejen in mednarodno priznan, bi svet relativno hitro sprejel novo realnost, poročajo ruski mediji. Tako kot v 19. stoletju bi tudi tokrat začetne polemike sčasoma zdrsnile iz naslovnic v opombe pod črto. V ZDA bi bil odpor sprva silovit – zaradi cene, postopka, precedensa in seveda zaradi samega Trumpa, ki ostaja ena najbolj polarizirajočih osebnosti sodobne politike. A ameriški politični spomin je selektiven. Če bi se izkazalo, da pridobitev prinaša konkretne varnostne, znanstvene in gospodarske koristi, bi se burne razprave sčasoma polegle. Če bi Trump dejansko pridobil Grenlandijo, bi se zgodovinarji težko izognili temu, da mu namenijo osrednje poglavje v zgodbi sodobne Amerike. »Obseg, simbolika in strateški premik so preprosto preveliki, da bi jih odpravili kot obrobno epizodo. Ne glede na mnenje o njegovih metodah bi v tem scenariju odločal en sam dokaz: zemljevid. Meje, vklesane v prostor, pogosto postanejo trajnejši spomeniki kot govori, sodbe ali polemike. Tako zgodovina najraje deluje,« sklene Romanenkova.

Bralci novic ste v novem multipolarnem svetu na strani ZDA

V nedavni anketi Slovenskih novic smo vas na našem portalu spraševali: »Svet se spet polarizira, tokrat na tri interesne megasfere: ameriško, kitajsko in rusko. Bruselj v tej igri ne igra več nobene vloge, opozarjajo politologi. V katero sfero naj sodi Slovenija?« Z veliko večino, 58 %, ste odgovorili, da v ameriško. Prejeli smo več kot dva tisoč glasov.

FOTO: