
Galerija

Ruski droni in agenti sprožajo napade po državah Nata, Evropa pa se zdaj loteva nečesa, kar bi se še pred nekaj leti zdelo popolna znanstvena fantastika – pripravlja načrte za povračilne udarce. Ideje segajo od skupnih ofenzivnih kibernetskih operacij proti Rusiji in hitrejšega, usklajenega načrtovanja, pa do nenapovedanih Natovih vojaških vaj, pravijo dva visoka evropska uradnika in trije diplomati EU. »Rusi nenehno preverjajo, kje so meje – kakšen bo naš odgovor, kako daleč lahko gredo?« je za Politico povedala latvijska ministrica za zunanje zadeve Baiba Braže. Dodala je, da potrebujemo »bolj proaktiven odziv«. »Signala ne pošiljajo besede – ampak dejanja,« dodaja.
V zadnjih tednih in mesecih so ruski droni preletavali Poljsko in Romunijo, medtem ko so skrivnostni droni povzročali kaos na letališčih in vojaških bazah po Evropi. Drugi incidenti vključujejo motenje GPS-signala, vdore vojaških letal in ruskih ladij ter eksplozijo na ključni poljski železniški progi, po kateri Ukrajina prejema vojaško pomoč. »Evropa in zavezništvo si morata zastaviti vprašanje, kako dolgo bostaa tolerirala tovrstno hibridno vojskovanje … in ali morata razmisliti o tem, da tudi sama ukrepala bolj aktivno,« je prejšnji teden za Welt TV dejal nemški državni sekretar za obrambo Florian Hahn.
Hibridni napadi niso novost. Rusija je zadnja leta pošiljala morilce, da bi likvidirali politične nasprotnike v Združenem kraljestvu, obtoževali so jo, da stoji za eksplozijami skladišč orožja v srednji Evropi, destabilizacije EU s financiranjem skrajno desnih strank, vodenja informacijskih vojn na družbenih omrežjih ter poskusov vplivanja na volitve v Romuniji in Moldaviji. A obseg in pogostost napadov danes nimata primerjave. Think tank Globsec iz Prage je izračunal, da so med januarjem in julijem v Evropi izvedli več kot 110 sabotaž ali poskusov napadov, večinoma na Poljskem in v Franciji, storili pa naj bi jih ljudje, povezani z Moskvo. »Današnji svet ponuja veliko bolj odprt – pravzaprav ustvarjalnejši – prostor za zunanjo politiko,« je dejal Vladimir Putin na oktobrskem forumu Valdaj. Dodal je: »Pozorno spremljamo rastočo militarizacijo Evrope. Je to le retorika ali je prišel čas, da odgovorimo?«
Rusija vidi EU in Nato kot tekmece, celo sovražnike – nekdanji predsednik Rusije in zdajšnji namestnik vodje ruskega Varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je prejšnji mesec izjavil: »ZDA so naš nasprotnik.« Evropa pa ne želi vojne z jedrsko silo, zato mora najti način, kako Moskvo odvrniti, ne da bi prestopila rdeče črte, kar bi lahko vodilo v odprt konflikt. To po mnenju načelnika švedske vojske, generala Michaela Claessona, ne pomeni, da mora drhteti pred strahom. »Ne smemo si dovoliti tesnobe in obsedenosti z eskalacijo,« pravi. »Moramo biti trdni.« Doslej je bil odgovor okrepitev obrambe. Po tem, ko so nad Poljsko sestrelili ruske bojne drone, je Nato napovedal dodatno krepitev protidronskih in protizračnoobrambnih zmogljivosti na vzhodni meji zavezništva – enako zahteva tudi EU. Tudi to Moskvo jezi. Evropejci bi se morali »bati in tresti kot topoumne živali iz črede, ki jo peljejo v zakol«, je dejal Medvedjev. »Morali bi se posr*ti od strahu, ko začutijo svoj bližnji in boleč konec.«
Pogoste ruske provokacije spreminjajo ton v evropskih prestolnicah. Potem ko je Poljska razporedila 10.000 vojakov za zaščito ključne infrastrukture po sabotaži železniške proge med Varšavo in Kijevom, je premier Donald Tusk Moskvo obtožil »državnega terorizma«. Nato je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas opozorila, da takšne grožnje predstavljajo »skrajno nevarnost« za EU, Unija pa mora imeti »močan odgovor«. Prejšnji teden je italijanski obrambni minister Guido Crosetto ostro napadel »inercijo« Evrope pred rastočimi hibridnimi napadi ter predstavil 125-stranski načrt protiukrepov. Predlaga ustanovitev Evropskega centra za boj proti hibridnemu vojskovanju, kibernetske enote s 1500 pripadniki ter novo vojaško osebje, specializirano za umetno inteligenco. »Vsi morajo pregledati svoje varnostne postopke,« dodaja poljski zunanji minister Radosław Sikorski. »Rusija očitno stopnjuje svoj hibridni napad na državljane EU.«
Kljub ostrejši retoriki še vedno ni jasno, kaj natančno pomeni »trši odgovor«. Del problema je razlika med Moskvo in Brusljem – slednji mora delovati v okviru zakonov, pravi Kevin Limonier, profesor in namestnik direktorja pariškega Think tanka Geode. »To odpira etično in filozofsko vprašanje: ali lahko države, utemeljene na vladavini prava, uporabljajo enaka orodja … in enake strategije kot Rusi?« se sprašuje. Za zdaj države, kot sta Nemčija in Romunija, zaostrujejo pravila, ki oblastem omogočajo sestrelitev dronov nad letališči in vojaško občutljivimi območji. Hkrati nacionalne varnostne službe delujejo v nekakšni pravni sivi coni. Zaveznice od Danske do Češke že dovoljujejo ofenzivne kibernetske operacije. Združeno kraljestvo naj bi že leta 2017 vdrlo v omrežja ISIS-a, da bi pridobilo podatke o njihovem programu dronov.
Zavezniki morajo biti »bolj proaktivni v kibernetski ofenzivi«, pravi Braže, in se osredotočiti na »povečanje situacijske zavednosti – združevanje in usklajevanje varnostnih in obveščevalnih služb«.
V praksi bi to lahko pomenilo kibernetske napade na sisteme, ključne za rusko vojaško mašinerijo, na primer na ekonomsko območje Alabuga v Tatarstanu, kjer Moskva izdeluje drone Šahed, ter na energetske objekte ali vlake, ki prevažajo orožje, razlaga Filip Bryjka s Poljske akademije znanosti. »Lahko napademo sistem in zmotimo njegovo delovanje,« pravi. Evropa mora tudi odločiti, kako odgovoriti na množične ruske dezinformacijske kampanje z lastnimi operacijami znotraj Rusije. »Ruska javnost … je deloma nedostopna,« pravi visok vojaški uradnik. »Moramo sodelovati z zaveznicami, ki dobro razumejo ruski način razmišljanja – to pomeni, da mora sodelovanje zajeti tudi informacijsko vojskovanje.« A vse nove ukrepe mora spremljati »verodostojna možnost zanikanja«, opozarja diplomat EU.
Nato je v svojem bistvu obrambna organizacija in se naravno izogiba ofenzivnim potezam. »Asimetrični odgovori so pomemben del razprave,« pravi diplomat Nata, »a ne bomo se spuščali na rusko raven.« Namesto tega bi se moralo zavezništvo osredotočiti na prikaz moči in enotnosti, pravi Oana Lungescu, nekdanja tiskovna predstavnica Nata in analitičarka londonskega Royal United Services Institute. To v praksi pomeni hitro objavo ugotovitev o tem, ali za hibridnim napadom stoji Moskva, ter nenapovedane vojaške vaje na ruski meji z Litvo ali Estonijo. Hkrati Natov Center odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam v Helsinkih, ki združuje strokovnjake iz zavezništva, »nudi ekspertizo in usposabljanja« ter pripravlja »politike za boj proti tem grožnjam«, pravi analitik Maarten ten Wolde.
»Nedvomno moramo na področju hibridnih groženj narediti več,« zaključuje visoki diplomat Nata – vključno s hitrejšim, skupnim pripisovanjem napadov in jasnim signalom, da zavezništvo »natančno spremlja razmere in lahko hitro ter prilagodljivo premika sredstva«, poroča Slobodna Dalmacija.
Preberite še: