Putinova obsedenost z nesmrtnostjo je postala državna prioriteta, v igri so milijarde

Medtem ko svet spremlja politične napetosti, se v ozadju Kremlja odvija najambicioznejši in najdražji ruski znanstveni projekt v vrednosti 26 milijard dolarjev. Vladimir Putin, ki ga že dolgo navdušuje ideja o upočasnjevanju staranja, je boj proti biološkemu propadanju spremenil v državno prioriteto. Septembra lani je med vojaško parado v Pekingu mikrofon ujel del zasebnega pogovora med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim kitajskim kolegom Xi Jinpingom, ko sta državnika razpravljala o doseganju nesmrtnosti s pomočjo zamenjave organov.

Čeprav so mnogi ta pogovor opisali kot ekscentrično kramljanje med ostarelimi avtokrati, se zdi, da odraža prizadevanja na področju dolgoživosti, ki jih podpira Kremelj in ki so se razvila v enega vodilnih znanstvenih projektov v Rusiji. Tako kot nekateri milijarderji iz Silicijeve doline, med njimi Jeff Bezos in Sam Altman, je tudi Putin že dolgo navdušen nad raziskavami dolgoživosti. Njegova želja po upočasnitvi staranja je postala državna prioriteta, ki vključuje širok nabor metod, kot so tiskanje organov, poskusi z miniaturnimi prašiči in izpostavljanje ekstremno nizkim temperaturam.

Zdravilo proti staranju

Prejšnji mesec je ruska vlada sporočila, da znanstveniki razvijajo gensko terapijo za upočasnitev staranja celic v okviru programa »Nove tehnologije za ohranjanje zdravja«, Putinove pobude za dolgoživost, vredne 26 milijard dolarjev. Po besedah namestnika ministra za znanost Denisa Sekirinskega zdravilo predstavlja »eno najbolj revolucionarnih metod v boju proti staranju«.

Putin je v Pekingu govoril tudi o ustvarjanju človeških organov v laboratoriju za potrebe presaditev, kar velja za eno od inovacij, ki bi lahko podaljšale življenjsko dobo.

Pobuda za dolgoživost

Prizadevanja Kremlja so del nacionalne pobude za dolgoživost, predstavljene leta 2024, ki naj bi po napovedih do konca desetletja rešila 175.000 življenj. Kritiki so takrat opozorili, da se ta številka ujema z neodvisnimi ocenami izgub ruskih vojakov v invaziji na Ukrajino. Ruski državni znanstveniki, ki jih je imenoval Putin, so se osredotočili na dve ključni tehnologiji: biotiskanje oziroma 3D-tiskanje živega tkiva ter ksenotransplantacijo oziroma gojenje človeških organov v mini prašičih, pasmi, ki naj bi bila genetsko združljiva z ljudmi.

Ruski znanstveniki, ki sodelujejo z vladnimi agencijami, trdijo, da so že izdelali 3D-natis človeškega hrustančnega tkiva, s ciljem omogočiti nadomeščanje človeških organov do leta 2030. Podoben časovni okvir se omenja tudi pri razvoju organov v prašičih.

Putinova hči vodi pobudo

»V Ruski federaciji trenutno poteka delo na številnih znanstvenih programih na tem področju. Projekte podpira država, pri njih pa sodelujejo številne znanstvene in raziskovalne ustanove,« navaja uradno sporočilo Kremlja. Rusko pobudo za dolgoživost vodita dve osebi, tesno povezani s Putinom: njegova hči Maria Voroncova, endokrinologinja, ki nadzoruje državne genetske programe, ter fizik Mihail Kovalčuk, direktor Inštituta Kurčatov, nekdanjega sovjetskega središča za jedrske raziskave.

Kovalčuk, brat Putinovega dolgoletnega zaveznika Jurija Kovalčuka, bankirja in medijskega vlagatelja, velja za idejnega arhitekta kremeljske pobude za dolgoživost. Prepričan je, da bo znanost kmalu ljudem omogočila neomejeno obnavljanje in nadomeščanje delov telesa. »O nesmrtnosti je težko razpravljati, vendar se bo sposobnost popravljanja človeka nedvomno povečala,« je povedal Kovalčuk za ruske medije.

Nihče ne objavlja ruskih raziskav

Za razliko od podobnih raziskav, ki jih financirajo Bezos, Altman ali Peter Thiel, je delo, ki ga podpira Putinov krog, prineslo zanemarljivo število objav v vodilnih mednarodnih znanstvenih revijah. »Če ni objav, potem ni niti resničnih rezultatov, njihove izjave pa bi morali razumeti kot ambicije in ne kot dosežke,« je komentiral Aleksander Ostrovski, ruski znanstvenik in pionir biotiskanja v državi, ki je po začetku invazije na Ukrajino zapustil Rusijo. Svoje podjetje je prodal, to pa zdaj sodeluje z vlado.

»Znanosti ni mogoče razvijati v izolaciji. Znanstveniki Putinu verjetno govorijo tisto, kar želi slišati, da bi si zagotovili financiranje,« je dejal Ostrovski, pri čemer je imel v mislih sankcije, ki so prekinile številna ruska raziskovalna sodelovanja z Zahodom.

Evropa se pripravlja na najslabši scenarij: »Rusija bi lahko odprla novo vojno fronto«

Se v vojno proti Ukrajini vključuje nova država? Potekajo skrb vzbujajoče vaje z jedrskimi scenariji

Film, ki je navdihnil Putina

Kovalčuk je znanost o dolgoživosti povezal tudi s širšim pogledom Kremlja na civilizacijski spopad z Zahodom. V odmevnem govoru leta 2015 je opozoril, da Zahod poskuša ustvariti »služabnike«, ljudi, ki jih je mogoče nadzorovati z manipulacijo reprodukcije. Namignil je tudi, da naj bi bile Združene države povezane s pandemijo covida-19.

Putin že dolgo kaže zanimanje za podobne teme. Kovalčuk je javno pohvalil sovjetski film Mrtva sezona iz leta 1968, v katerem CIA skupaj z nekdanjimi nacističnimi zdravniki kuje zaroto za nadzor človeštva. Putin je dejal, da ga je film navdihnil za pridružitev KGB-ju.

Pomemben vpliv je imel tudi Vladimir Havinson, ki so ga ruski mediji poimenovali »Putinov gerontolog«. Zagovarjal je terapije proti staranju na osnovi peptidov, pridobljenih iz tkiva telet.

Človeška življenjska doba do 120 let?

Peptidi, kratke verige aminokislin, ki naj bi pomagale pri celjenju tkiv in upočasnjevanju staranja, so postali priljubljeni med ameriškimi zagovorniki dobrega počutja, med drugim pri Robertu F. Kennedyju mlajšem in Joeju Roganu, čeprav so dokazi o njihovi učinkovitosti omejeni.

Havinson, ki je od Putina prejel eno najvišjih ruskih državnih odlikovanj za dosežke v medicini, je v intervjujih dejal, da si prizadeva podaljšati življenje voditelju, »katerega odhod bi Rusijo pahnil v krizo«. Trdil je tudi, da bi ljudje morali živeti do 120 let, pri čemer se je skliceval na svetopisemske zapise. Umrl je leta 2024, star 77 let. Čeprav je njihov pristop k znanosti nekonvencionalen, velja poudariti, da sta bila tako Kovalčuk kot Havinson ugledna ruska znanstvenika. Putin pa je pokazal odprtost tudi do precej manj konvencionalnih pristopov.

Uf, ste videli, kako oster je bil filmski zvezdnik Bardem? To je povedal o Trumpu, Putinu in Netanjahuju (VIDEO)

Likvidacije kot po tekočem traku! Gre Rusija v pobijanje po Evropi?

Krioterapevtska komora

Med srečanjem v Kremlju leta 2018 je Putin takratnemu avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu priporočil, naj preizkusi krioterapevtsko komoro – nekakšno obrnjeno savno, v kateri je telo izpostavljeno temperaturam do minus 77 stopinj Celzija. Putin je z navdušenjem govoril o koristih bivanja v »zamrzovalni komori«, se je pozneje spominjal Kurz.

Putin (73) že desetletja gradi podobo fizično močnega državnika. Znane so njegove skrbno režirane demonstracije moškosti – fotografiranje zgoraj brez med lovom, igranje hokeja ali vožnja motocikla Harley-Davidson v oprijetih črnih oblačilih. Za to podobo pa se skriva vladar, ki je nenavadno obseden s telesnim propadanjem. Med pandemijo covida-19 je uvedel zapletene karantenske protokole, vključno z razkuževalnimi tuneli in dolgotrajno izolacijo obiskovalcev. Njegove dolge mize, za katerimi je sprejemal svetovne voditelje, so postale simbol politične distance in strahu pred mikrobi. Ruski in zahodni mediji so ugibali tudi o morebitnih kozmetičnih posegih, saj je njegov obraz kljub letom videti zelo negovan in napet.

Kremelj smrti (še) ne more nadzorovati

Večina Putinovih najtesnejših sodelavcev je prav tako v sedemdesetih letih starosti, med njimi brata Kovalčuk ter ključni državni funkcionarji Jurij Ušakov, Sergej Čemezov in Nikolaj Patrušev. Putinovo prizadevanje za izogibanje staranju in njegova odprtost do nekonvencionalne znanosti imata korenine v tradiciji ruskih avtokratov.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so poskusi sovjetskega zdravnika in filozofa Aleksandra Bogdanova s pomlajevalnimi transfuzijami krvi pritegnili pozornost Kremlja. Umrl je pri 55 letih zaradi posledic samozdravljenja. Desetletje pozneje je zdravnik Oleksandr Bogomolec organiziral prvo svetovno konferenco o dolgoživosti in prejel pohvalo Josifa Stalina za raziskave, ki so trdile, da bi ljudje lahko živeli do 150 let. Bogomolec je umrl pri 65 letih.

Wall Street Journal ob tem opozarja, da ima Rusija še vedno eno najvišjih stopenj umrljivosti v razvitem svetu. Povprečna življenjska doba moških v Rusiji znaša približno 68 let, kažejo uradni podatki, v primerjavi s približno 76 leti v ZDA in več kot 80 leti v večini zahodne Evrope. Kremelj za razliko od volitev smrti še vedno ne more nadzorovati, poroča Mondo.