Računalniška simulacija potrjuje črne luknje?

Astrofiziki že osem desetletij domnevajo in upajo, da središča nešteto vesoljskih galaksij tvorijo tako imenovane črne luknje, ki tudi preprečujejo njihov razpad. To usodo deli tudi naša ožja vesoljska domovina – galaksija Mlečna steza. Obdaja nas na stotine milijonov sonc, kako težko predstavljivo velika je, potrjuje dejstvo, da potuje svetloba skozi njo okoli 100.000 let! Kje je vsa temna materija, ki preprečuje razpad galaksij, kako so se z njeno pomočjo oblikovale?

Črnih lukenj ni mogoče videti

Teorijo, bolje rečeno domneve o črnih luknjah, je omogočil šele romantični in poetični prekucnik klasične fizike Albert Einstein, ki pa je takrat tudi opozoril, da se bo morda nekega dne izkazalo, da je vsa klasična fizika, ki je doživela že nekaj velikih in dramatičnih prevrednotenj, le zmoten privid. Ker skrivnostna temna materija ne oddaja svetlobe, črnih lukenj ni mogoče videti, a nedvomno obstajajo, so prepričani tudi zagnani strokovnjaki iz švicarsko-kalifornijske ekipe, ki poskuša z velikimi teleskopi v čilskem visokogorju in z dvema izjemno zmogljivima računalnikoma v Luganu in kalifornijski vesoljski postaji simulirati črno luknjo. Spoznanja izmenjujejo s kolegi iz nevtronskega trkalnika v švicarskem Cernu, skupaj bodo vsaj dopolnili mozaik o nastanku vesolja. Saj ne more biti drugače?! Mlečno cesto sestavlja na milijone zvezd in medzvezdne snovi. A vsa ta masa je premajhna, galaksija bi brez veliko večje, našim očem skrite materije kmalu razpadla. Najzanesljivejše optične vpoglede v galaksijo daje zvezdarna evropske vesoljske agencije Esa v Čilu, kjer se visoko v gorah na nočnem nebu odvija fantastičen spektakel.

Simulacije so bile napačne

Astrofiziki poznajo na milijone podobnih galaksij, kot je naša. Vesolje je res nepojmljivo veliko in težko doumljivo. Fiziki razložijo, kako so domnevno zgrajene in kako so nastale. So naši teoretični modeli zanesljivi in pravilni? Zdi se, da je človek vse manj prepričan, da je vse to res tako. Je v igri le neka višja sila, ki jo je Einstein imenoval božanstvo naravnega? Ob pionirjih Cerna se pravilnost fizike trudijo dokazati še astrofiziki tehniške univerze v Zürichu. Računalniške simulacije so del sodobnega raziskovanja, razlaga vodja projekta, astrofizik Lucio Mayer: »Kaj hitro se je pokazalo, da se stare simulacije ne ujemajo s tem, kar opazujemo na nebu. Zakaj? Krive so bile simulacije, ki so računale in prikazovale napačno velikost črnih lukenj. Z novim projektom, ki uporablja dva izjemno zmogljiva računalnika v Luganu in Nasinem vesoljskem središču v Kaliforniji, smo dobili novo sliko. Računala sta devet mesecev, običajen računalnik bi za to delo potreboval 570 let! Simulacijo smo začeli neposredno po prapoku pred 13 milijardami let, vidna materija je z nevidno oblikovala začetno stopnjo ozvezdij, iz česar se je razvilo nam znano vesolje. Pozneje so se oblikovale spiralne meglice, ki jih veže večinska nevidna temna materija – črne luknje.« Oprijemljivih dokazov za vse to znanstveniki še vedno nimajo. Z zagnanostjo se skrivnostnim črnim luknjam in temni materiji posveča mlada specialistka Javiera Guedeso: »Nedvomno obstajajo, a so veliko manjše in z veliko večjo maso, kot smo mislili. Ko bo projekt končan, bomo velik korak bližje razumevanju galaksij. Črne luknje so pot v novo podobo vesolja!«