Kitajski državni načrti za razširitev mreže transplantacijskih bolnišnic v avtonomni regiji Xinjiang so sprožili val ogorčenja in skrbi med mednarodnimi aktivisti za človekove pravice.
Po njihovem mnenju bi lahko nova infrastruktura omogočila drastično povečanje nezakonitega odvzema organov, zlasti med ujgursko manjšino in drugimi zaporniki v sistemu množičnega nadzora in represije.
Šest novih centrov, kljub skoraj nični stopnji darovanja
Po vladni izjavi, objavljeni v okviru »Načrta za ustanovitev bolnišnic za presaditev človeških organov v avtonomni regiji Ujgurov v Xinjiangu (2024–2030)«, naj bi Kitajska do konca desetletja ustanovila šest novih transplantacijskih ustanov, s čimer bi skupno število naraslo na devet. Te bolnišnice naj bi izvajale presaditve vseh večjih organov – src, jeter, pljuč, ledvic in trebušne slinavke.

FOTO: Alexraths Getty Images/istockphoto
A ob tem se pojavlja velik etični dvom. Stopnja prostovoljnega darovanja organov v Xinjiangu je namreč zgolj 0,69 darovalca na milijon prebivalcev – to je, denimo, skoraj šestkrat manj od britanskega povprečja (4,6 darovalca na milijon). Kritiki opozarjajo, da ta razkorak postavlja resna vprašanja o resničnem viru organov.
Zdravniki in pravniki: »Sistem prisilnega odvzema organov«
»Ta obsežna širitev v regiji, ki je že pod drobnogledom zaradi sistematičnega zatiranja, odpira skrb vzbujajoča vprašanja o tem, od kod bodo organi prihajali,« je opozorila dr. Wendy Rogers, predsednica svetovalnega odbora Mednarodne koalicije za končanje zlorab transplantacij na Kitajskem (ETAC).
Odvetnik za človekove pravice David Matas je poudaril, da v kontekstu množičnega nadzora, prisilnega dela in množičnega zapiranja etničnih manjšin ni mogoče govoriti o prostovoljnem darovanju organov. »Pojem informiranega in prostovoljnega soglasja v okolju množičnega zapiranja nima nobenega pomena,« je dejal.

Neodvisni mednarodni organi so že v preteklosti ugotovili razširjeno prisilno jemanje organov na Kitajskem. Simbolična fotografija. FOTO: Nyu Langone Health Via Reuters
Sume podpira tudi praksa prisilnega zdravstvenega testiranja zapornikov: odvzemi krvi, ultrazvoki in druge preiskave, usmerjene na ugotavljanje primernosti organov za presaditev.
Dokazi o zločinih proti človeštvu
Neodvisni mednarodni organi so že v preteklosti ugotovili razširjeno prisilno jemanje organov na Kitajskem. Leta 2020 je neodvisni Tribunal za Kitajsko, ki mu je predsedoval Sir Geoffrey Nice KC, ugotovil, da je kitajska država ubijala zapornike – predvsem pripadnike gibanja Falun Gong in kasneje tudi Ujgure – z namenom odvzema organov za presaditve.
Tribunal je ugotovil, da prisilni odvzem organov predstavlja zločine proti človeštvu. Po ocenah je na Kitajskem vsako leto izvedenih med 60.000 in 100.000 transplantacij – kar je precej več od uradno priznanih številk.
Čeprav je kitajska vlada leta 2015 zatrdila, da je prenehala uporabljati organe usmrčenih zapornikov, ni uvedla nobenih pravnih reform, ki bi prepovedale odvzem organov zapornikom vesti.